Na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89, Uradni list RS, št. 71/93), 2. in 6. člena zakona o urejanju in planiranju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in na podlagi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) ter zakona o dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 37/85, Uradni list RS, št. 71/93) ter zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 44/97) ter 7., 16. in 110. člena statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Dobrepolje na 16. seji dne 9. 5. 2000 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1996 (Uradni list RS, št. 11/98) sprejme zazidalni načrt za stanovanjsko območje Predstruge in del Ureditvenega načrta Predstruge, ki ga je izdelala Fakulteta za arhitekturo, št. naloge 2514-98-600139, v maju 2000.

Zazidalni načrt za stanovanjsko območje Predstruge in del ureditvenega načrta za Predstruge vsebuje:

I.   TEKSTUALNI DEL
T1   Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko območje Predstruge in del
     ureditvenega načrta za Predstruge,
T2   Obrazložitev in utemeljitev prostorskih pogojev za izvajanje posegov v prostor
     na območju zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in del
     ureditvenega načrta Predstruge z vključeno oceno stroškov za izvedbo načrta,
T3   Soglasja pristojnih organov,
T4   Posebne strokovne podlage skupaj z grafičnim delom in obrazložitvijo.

Gradivo pod drugo, tretjo in četrto alineo je v prilogi k odloku in se šteje za njegov sestavni del.
II. GRAFIČNI DEL
Posebne strokovne podlage (priloga k obrazložitvi)

A1   Morfološka analiza grajene strukture v merilu 1:1000,
A2   Vizualno percepcijska analiza v merilu 1:1000,
A3   Analiza prometne mreže v merilu 1:1000,
A4   Izkoriščenost prostora v merilu 1:1000,
A5   Analiza namenske rabe prostora v merilu 1:1000,
A6   Lastniško parcelne strukture v opredeljenem območju v merilu 1:1000,
A7   Analiza problemov v naselju v merilu 1:1000,
A8   Izhodišča in usmeritve za urejanje obstoječe zazidave, ter oblikovanje nove v
     merilu 1:1000,
A9   Predlog ureditve – predlog zazidalnega načrta za območje stanovanjske cone za
     Predstruge v merilu 1:1000.

Predlog zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in del ureditvenega načrta Predstruge

O1   Prikaz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine za
     območje zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela
     ureditvenega načrta Predstruge,
O2   Geodetska podlaga z vrisano mejo območja v merilu 1:1000,
O3   Razdelitev območja na morfološke enote z elementi regulacije, statusom objektov
     ter etapnostjo zazidave v merilu 1:1000,
O4   Prometna ureditev v merilu 1:1000,
O5   Ureditev zelenih površin v merilu 1:1000,
O6   Zbirna karta komunalnih vodov in vris potrebnih prestavitev in novih vodov
     javne infrastrukture v merilu 1:1000,
O7   Načrt parcelacije in novo številčenje parcel v merilu 1:1000.

Maketa

M1  Maketa območja s prikazanim osnutkom zazidalnega načrta za stanovanjsko območje
    Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge v merilu 1:1000.

Zazidalni in ureditveni načrt določata poleg splošnih določil še:

II.     Mejo območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela
        ureditvenega načrta Predstruge,
III.    Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve objektov ali
        drugih posegov v prostor,
IV.     Merila in pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor,
V.      Merila in pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje,
VI.     Merila in pogoje za določanje gradbenih parcel oziroma funkcionalnih
        zemljišč,
VII.    Merila in pogoje za prometno opremljanje,
VIII.   Merila in pogoje za urejanje zelenih površin,
IX.     Merila in pogoje za komunalno opremljanje,
X.      Pogoje za varovanje okolja,
XI.     Merila in pogoje za varovanje naravne in kulturne dediščine,
XII.    Zaporednost izvajanja,
XIII.   Tolerance pri gabaritih,
XIV.    Obveznosti investitorjev in izvajalcev,
XV.     Končna določila.

Meja območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge:
(karta O2)
Celotno območje se nahaja v k.o. Cesta. Meja obravnavanega območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge poteka kot je opisano v nadaljevanju.
Začetno točko predstavlja križišče regionalne ceste R-647 z železnico, ki se v naravi kaže kot južni vogal parcele s parc. št. 2353/1 (regionalna cesta R-647). Meja poteka od te točke po južnem robu te parcele vse do točke, ko meja prečka cesto in se naveže na južni del parcele s parc. št. 1226/29 (ki meji na parcelo s parc. št. 1226/10). V tej točki se zasuka skoraj za 90° in se nadaljuje proti severu, seka parcelo s parc. št. 1226/29, ter se naveže na skrajno zahodno točko obstoječe občinske (gozdne ceste) s parc. št. 1226/22 ter en del poteka po robu te parcele (rob s parcelo s parc. št. 1226/40). Potem seka parcelo s parc. št. 1226/9 in se obrne proti vzhodu, seka parcelo s parc. št. 1226/13 ter se naveže na severni rob obstoječe občinske (gozdne) ceste s parc. št. 1226/22. Meja od tu poteka proti vzhodu, prečka parcelo s parc. št. 1226/22 in se poveže na zgornji rob parcele s parc. št. 1226/2 (meja med parcelama s parc. št. 1226/2 in 1226/14). Meja poteka proti vzhodu vse dokler ne prečka občinske (gozdne) ceste, ter se priključi na zgornji rob parcele s parc. št. 1457/7 (meja med parcelama s parc. št. 1457/7 in 1457/3). Od tu se še vedno nadaljuje proti vzhodu ob robu parcele s parc. št. 1457/6 (meja med parcelama s parc. št. 1457/6 in 1457/3), se na skrajnem severnem robu te parcele obrne proti jugu ter se nadaljuje ob robu parcele s parc. št. 1457/6 (meja med parcelama s parc. št. 1457/6 in 1457/2), prečka parcelo s parc. št. 1457/5 in se poveže na severni rob parcele s parc. št. 1229/3, potuje po meji te parcele (meja med parcelama s parc. št. 1229/3 in 1457/1). Meja potuje v smeri jug, se nadaljuje po robu parcele s parc. št. 1229/2, potem po parceli s parc. št. 1229/12, parc. št. 1229/11 (od te točke meja s parcelo s parc. št. 1233/1), se naveže na severni rob parcele s parc. št. 1231, poteka po tej meji ter seka južni vogal parcel s parc. št. 1233/1 in se poveže s severno točko parcele s parc. št. 1234/1, se nadaljuje ob njenem vzhodnem robu (meja med parcelama s parc. št. 1234/1 in 1234/10) ter naveže na mejo parcele s parc. št. 1238. Od tu poteka meja zazidalnega območja v smeri jug, seka parcelo s parc. št. 1238 po sredini. Na južnem delu prečka občinsko cesto s parc. št. 1382/1, se naveže na njen južni rob in poteka po njem v smeri zahod (meja med parcelama s parc. št. 1382/1 in 2377/1). Tu se naveže na skrajni vzhodni rob parcele s parc. št. 1245/1 in poteka po njenem južnem robu proti zahodu. Poveže se na parcelo s parc. št. 1382/4 in poteka po njenem južnem robu v smeri zahod vse dokler se ne naveže na južni rob parcele s parc. št. 2353/10 in od tu na začetno točko parcele s parc. št. 2353/1 (regionalna cesta R-647).
Meja med zazidalnim načrtom za stanovanjsko območje Predstruge in delom ureditvenega načrta Predstruge poteka kot je opisano v nadaljevanju.
Začetno točko predstavlja stičiščna točka regionalne ceste R-647 (parc. št. 2353/1) s parcelo s parc. št. 1226/75, ki se v naravi kaže kot južni vogal na zahodnem delu opredeljenega območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge. Meja od te točke poteka proti severu in seka parcelo s parc. št. 1226/75, se priključi na zahodni rob parcele s parc. št. 1226/86. Nadalje poteka po meji s parcelo s parc. št. 1226/64, nadaljuje po robu parcele s parc. št. 1226/56 in potem po parc. št. 1226/76. Vse te parcele predstavljajo jugovzhodni rob s parcelo parc. št. 1226/8. V nadaljevanju meja prečka parcelo s parc. št. 1226/23 in se priključi na parcelo s parc. št. 1468/1 (meja s parcelo parc. št. 1226/2). Potem meja zavije deloma proti jugu in poteka po vzhodni stranici parcele s parc. št. 1468/2, nadaljuje po meji parcele s parc. št. 1467/2, parc. št. 1467/1. Vse do te točke je to meja s parcelo parc. št. 1226/2. Nadalje seka parcelo s parc. št. 1226/3 in se nadaljuje po meji parcele s parc. št. 1226/5, ki na severni strani predstavlja rob z naslednjimi parcelami, po katerih poteka meja: parc. št. 1226/74, 1226/73, 1226/72, 1464/3, 1464/1. Potem meja zavije proti vzhodu in gre po meji med parcelama s parc. št. 1459/2 ter parc. št. 1226/39. Meja zavije proti jugu ter gre po severnem robu naslednjih parcel, ki mejijo s parcelo parc. št. 1229/3: parcele s parc. št. 1229/16, 1229/21, 1229/2. Na tej točki se priključi na mejo območja, ki v naravi predstavlja vzhodni del obravnavanega območja ZN in UrN Predstruge, in sicer na vzhodno robno točko parcel s parc. št. 1229/2 in 1229/3.

Opredelitev funkcije in pogojev za razvoj obstoječega dela naselja Predstruge (območje UrN):
(karta O3)
Temeljna usmeritev za razvoj obravnavanega območja obstoječega dela naselja je preoblikovanje njegove monofunkcionalne podobe (spalno naselje) v bolj kompleksno predmestno urbano obliko s postopno urbanistično, krajinsko in prometno-komunalno sanacijo ter njegovo arhitekturno-programsko preobrazbo v smiselnih povezavah z ureditvami v ožjem in širšem vplivnem območju.
V okviru obstoječega dela naselja so še vedno pasovi neizrabljenih površin, ki naj bi bili namenjeni predvsem stanovanjski gradnji v kombinaciji z dopolnilno dejavnostjo. Za to vrsto gradnje veljajo enaka določila in pogoji kot za stanovanjsko gradnjo v predelu, ki je opredeljen z zazidalnim načrtom.
Na zahodnem delu območja je predvidena širitev v namene javne dejavnosti, ki niso moteči za tovrstno okolje: razne trgovine in storitvene dejavnosti.
Širitve z gradnjo v namene obrti ali večjih dejavnosti (razen za obstoječe strukture v območju UrN) niso dopustne, ker se v okviru teh programov odpira v bližini naselja nova obrtna cona. Možne pa so dopolnitve obstoječih dejavnosti v skladu s kriteriji in pogoji, kot jih postavlja naslednji dokument.

Opredelitev funkcije in pogojev za razvoj stanovanjskega območja Predstruge (območje ZN):
(karta O3)
Obravnavano območje zazidalnega načrta za Predstruge predstavlja največjo možnost gradnje v celotni dobrepoljski dolini, kjer so drugače možnosti širitve naselij minimalne za enega do dva objekta oziroma samo kot dopolnilna gradnja znotraj naselja. V okviru območja je predviden prostor za javni program: na skrajnem zahodnem delu opredeljenega območja je prostor namenjen trgovskim dejavnostim s spremljajočimi objekti in programom, v osrednjem delu območja pa je prostor namenjen rekreativnemu, igralnemu programu (utrjeno in naravno igrišče) s parkovno ureditvijo ter možnostjo postavitve sakralnega objekta in obeležja. Pomembna točka je definiranje celovitosti območja zazidave s povezovanjem na obstoječi del naselja, predvsem v smislu izgrajenosti infrastrukturnega omrežja ter definiranja minimalne gradbene parcele z možnostjo združevanja posameznih enot v večjo enoto (po dve parceli se lahko, je priporočljivo, združita in iz tega nastane ena enota, pri čemer je pomembna definicija dostopa do objekta in sama maksimalna dimenzija objekta, ki ne sme presegati določenih gabaritov – podrobne definicije v nadaljevanju). Zazidalno območje je namenjeno kompleksnemu razvoju in vzdrževanju različnih funkcij: stanovanjskih, povezovanje z javnim centrom (UrN), rekreacijskih, itd.

Splošni pogoji za urbanistično oblikovanje in arhitektonsko oblikovanje objektov: celotnega območja ZN in UrN Predstruge:
– stavbno zemljišče mora biti primerno za gradnjo, v primeru pogojno primernih tal za izgradnjo (na pobočjih) morajo biti predhodno pridobljeni geotehnični pogoji v zvezi z načrtovanim posegom,
– pri lociranju novogradenj se morajo upoštevati predpisani odmiki od prometnic in vodotokov ter komunalnih in energetskih vodov, odmik novega objekta od parcelne meje mora biti takšen, da ni motena sosednja posest oziroma, da je to v skladu z urbanistično zasnovo tega dokumenta; in sicer, da je možno vzdrževanje, ter da so upoštevani požarnovarstveni, sanitarni in drugi tehnični pogoji,
– lociranje in oblikovanje novogradenj mora biti podrejeno prostorskim dominantam in pogledom v prostoru in sicer v volumnu, oblikovanju in uporabi materialov,
– ureditev okolice novogradenj se določi v lokacijski dokumentaciji in mora biti v skladu z elementi tega zazidalnega načrta in ureditvenega načrta,
– v izjemnih primerih je nujno potrebno zahtevati dodatna strokovna mnenja in soglasja s strani pristojnih inštitucij, predvsem zaradi presoje vplivov na okolje (specifičnost območja),
– ne glede na definirani varstveni režim, je potrebo pri prenovi ali rušitvi starih objektov ter spremembi namembnosti in vsebine ter pri drugih posegih, upoštevati navodila Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (LRZVNKD), specifično tipologijo stavbe, primernost lokacije in namembnosti, ustreznost napajanja in glede na omejen prostor tudi razpoložljiv prostor za parkirišča,
– pri načrtovanju novih objektov in prenovi obstoječih je potrebno upoštevati pravilnik o projektiranju objektov brez arhitektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87),
– na podlagi zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in pravilnika o požarnovarnostnih zahtevah, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskega izvedbenega akta, pri projektiranju, gradnji rekonstrukcij in vzdrževanju objektov (Uradni list SRS, št. 42/85) je potrebno v okviru izvajanja zasnove zazidalnega načrta za opredeljeno območje upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom ter s tem zagotoviti: pogoje za varen odmik ljudi, živali in premoženja; potrebne odmike med objekti oziroma v lokacijski dokumentaciji definirati za posamezno morfološko enoto potrebno protipožarno ločitev med objekti; prometne in delovne površine za intervencijska vozila; vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje in pri tem upoštevati SIST – slov. standarde,
– gradbena linija objektov pri izvajanju zazidalnega in ureditvenega načrta mora biti oddaljena od osi skrajnega tira po zakonu o temeljih varnosti v železniškem prometu ( Uradni list SFRJ, št. 26/91) in po pravilniku za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87).

Opis arhitekturnih in urbanističnih pogojev za usmeritve razvoja celovitosti obravnavanega območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge:
(karta O3)
Na območjih, kjer je predvidena dopolnitev obstoječe gradnje veljajo pravila zapolnjevanja oziroma dopolnitve gradnje na enak način kot velja za že postavljene objekte. Dovoljene so novogradnje, ki smiselno zaokrožajo funkcionalno in oblikovno homogene morfološke enote. Z zapolnjevanjem strukture dosežemo večjo izkoriščenost stavbnih zemljišč, boljšo prometno dostopnost do stavbnih enot in kvalitetnejšo urbanistično zasnovo naselja. Novogradnje in nadomestne gradnje in drugi posegi v prostor kvalitetnejše pozidave, morajo težiti k večji homogenosti posameznih morfoloških enot (glej karto O3, morfologija), zato je dopustna le gradnja istovrstnih objektov, ki se prilagajajo okoliškim kvalitetnim objektom in ureditvam, oziroma se povezujejo v zaokrožene celote. Novogradnje se gradijo na gradbenih parcelah, ki so po obliki in velikosti prilagojene parcelnemu vzorcu, ki je značilen za obravnavano območje. Novi posegi v prostor morajo biti usklajeni z urbanističnimi, zgodovinskimi in oblikovnimi značilnostmi kraja. Obravnavano območje ZN in UrN je potrebno notranje urejati v skladu z obstoječim urbanističnim vzorcem naselja, to je v skladu z obstoječo tipologijo komunikacijskega vzorca, vzorca stavbnih parcel in načinom umeščanja objektov na stavbno parcelo. Obliko, barvo ter velikost streh ter orientacijo slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja ali njegovega posameznega dela.
Na območjih namenjenih novi pozidavi (glej karto O3, morfologija) je mogoča gradnja objektov, ki niso nujno vezani na tip obstoječe gradnje, temveč izhajajo iz upoštevanja temeljnih topografskih in klimatskih pogojev ter iz funkcije objekta. Oblikujejo se novi tipi morfoloških enot, ki sledijo po svoji strukturi in teksturi namenu objektov (stanovanjska gradnja) in se v materialih naslanjajo na lokalne izvore (enodružinske hiše v zelenju in podobno). Pomembno je grupirati posamezne tipe objektov v razpoznavne prostorske enote. Na območju je potrebno upoštevati kvalitetne zelene površine (vrtače in gozd) in izoblikovati zelene cezure med posameznimi morfološkimi enotami v naselju ter tako preprečiti zlivanje naselja v nepregledno in amorfno urbano strukturo.
Znotraj predvidenega naselja (širitve ZN) je potrebno ohraniti posamezne skupine gozdnega drevja ali posamezno drevo, predvsem avtohtonih vrst – hrast, bukev, gaber, češnja… kot popestritev bivalnega okolja (krajinsko-estetska funkcija).

Glede na funkcijo se območje zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge členi v več morfoloških – ureditvenih enot (karta O3), in sicer:
Morfološka enota A: območje ureditvenega načrta
Območje obstoječe novejše enodružinske stanovanjske gradnje je namenjeno ohranjanju pretežno stanovanjske funkcije ter vključevanju manjših dopolnilnih dejavnosti. V ureditev tega območja so vključene vse obstoječe dejavnosti pod pogojem, da odgovarjajo vsem kriterijem, ki so definirani s tem odlokom. Na ta način je možna tudi minimalna širitev obstoječega (v okviru posameznih že definiranih gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč), za kar pa so potrebna predhodna soglasja vseh mejnih sosedov. Možno je zgoščanje in kakovostno preoblikovanje obstoječe gradbene strukture ter oblikovanje novih drobnih uslužnostnih programov v povezavi z družinskim podjetništvom, pod naštetimi zgornjimi pogoji.
A1: območje obstoječih enodružinskih stanovanjskih in proizvodnih objektov
Območje ohranja svoj današnji karakter s tem, da se dopolni in izkoristi še proste površine namenjene stanovanjski gradnji (kot dopolnilna gradnja) in dopolnilnim gradnjam za že obstoječe dejavnosti. Na tem območju so predvidene manjše zapolnitve z individualno gradnjo na podolgovatih parcelah. Vsi objekti in pripadajoče parcele se napajajo iz občinske ceste ter iz obstoječih priključkov na regionalno cesto R-647.
A2: območje enodružinskih stanovanjskih objektov – dvojčki
Osrednji prostor predstavlja nova zazidava, ki je oblikovana kot dvojčki: čim večja ohranitev zunanjih zelenih površin. Objekti se napajajo iz občinske ceste. Osrednji notranji prostor je namenjen zelenju oziroma oblikovanju velikih atrijev. Dimenzije objektov in parcel so definirane kot minimalne dimenzije, ki odgovarjajo konfiguraciji prostora. Možno je združevanje parcel, in sicer na ta način: površina dveh parcel postane ena parcela, dovoz je definiran kot osrednji prostor, dimenzija objekta zajema maksimalno dovoljeno površino, ki je namenjena dvojčku (zaželene so manjše površine v primeru postavitve enega objekta – glej strokovne podlage, poglavje parcelacije, katalog elementov).
A3: območje enodružinskih stanovanjskih objektov, zapolnitev obstoječe strukture – dvojčki
Oblikuje se nova zazidava, ki upošteva obstoječe objekte in njihovo razmestitev v prostoru. Oblikovana je kot dvojčki: čim večja ohranitev zunanjih zelenih površin. Objekti se napajajo iz obstoječe občinske ceste in vzpostavljene nove ceste. Dimenzije objektov in parcel so definirane kot minimalne dimenzije, ki odgovarjajo konfiguraciji prostora. Možno je združevanje parcel, in sicer na ta način: površina dveh parcel postane ena parcela, dovoz je definiran kot osrednji prostor, dimenzija objekta zajema maksimalno dovoljeno površino, ki je namenjena dvojčku (zaželene so manjše površine v primeru postavitve enega objekta– glej strokovne podlage, poglavje parcelacije, katalog elementov).
A4: območje enodružinskih stanovanjskih objektov, rob zazidave – individualna gradnja
Morfološka enota A4 ustvarja zahodni rob zazidave, ki je v prostor postavljena na ta način, da se usmerja kot sosednje morfološke enote in hkrati nudi večjo pretočnost v odprti prostor (zeleni rob območja). Pozidava se napaja iz občinske ceste, spodnje tri parcele pa imajo svojo dovozno pot.
Infrastrukturna (prometna) pretočnost je omejena, s čimer se ohranja značaj posameznih morfoloških enot. Dopušča pa se tudi možnost bodoče prometne povezanosti z obstoječo cesto, s čemer bi bile oškodovane mejne parcele.
A5: samostojni objekti
To območje morfološke enote se ohranja v takšni obliki kot je danes. Možne so razne dozidave in dopolnitve obstoječe gradnje, niso pa dopustne večje širitve.
Morfološka enota B: območje zazidalnega načrta
Območje širitve obstoječe enodružinske stanovanjske gradnje je namenjeno širitvi z načinom organizirane gradnje za stanovanjske namene.
B1: območje enodružinskih stanovanjskih objektov, osrednji prostor – dvojčki
Osrednji prostor oblikuje nova zazidava, ki je oblikovana kot dvojčki: čim večja ohranitev zunanjih zelenih površin. Objekti se napajajo iz občinske ceste. Osrednji notranji prostor je namenjen zelenju oziroma oblikovanju velikih atrijev. Dimenzije objektov in parcel so definirane kot minimalne dimenzije, ki odgovarjajo konfiguraciji prostora. Možno je združevanje parcel, in sicer na ta način: površina dveh parcel postane ena parcela, dovoz je definiran kot osrednji prostor, dimenzija objekta zajema maksimalno dovoljeno površino, ki je namenjena dvojčku (zaželene so manjše površine v primeru postavitve enega objekta– glej strokovne podlage, poglavje parcelacije, katalog elementov).
B2: območje enodružinskih stanovanjskih objektov – individualna gradnja
Morfološka enota B2 ustvarja zahodni rob zazidave, ki je v prostor postavljena na ta način, da se usmerja kot sosednje morfološke enote in hkrati nudi večjo pretočnost v odprti prostor (zeleni rob območja). Pozidava se napaja iz občinske ceste in nove dovozne (dvosmerne) ceste.
B3: območje enodružinskih stanovanjskih objektov, rob zazidave – individualna gradnja v gozdu
Morfološka enota B3 ustvarja severni in vzhodni rob zazidave. Oblikuje in koristijo se robne podolgovate parcele, ki imajo dostop iz občinske ceste. Pozidava je tako oblikovana, da deloma ohranja zelene površine gozda: manj gosta zazidava v zelenju s prilagajanjem obstoječemu drevju. Na ta način se oblikuje organski rob gradnje med zelenimi površinami.
Morfološka enota C: območje javnih funkcija znotraj ZN in UrN
Znotraj opredeljenega območja ZN in UrN so predvideni manjši posegi v namene javnih – centralnih funkcij kot dopolnitev stanovanjske gradnje celotnega naselja Predstruge.
Predviden je prostor za manjše javne dejavnosti (zunanje igrišče, naravna parkovna ureditev, objekt za trgovine, pošto... sakralni objekt) z urejenimi servisnimi površinami: parkirišče, trg pred javnimi trgovskimi objekti, utrjeno igrišče in igrišče na prostem (zelene površine).
C1: območje javnih (centralnih) dejavnosti
Območje je locirano na zahodnem delu obravnavanega območja ob regionalni cesti. Dostop do objektov je po občinski cesti, ki se napaja iz regionalne ceste. V ta sklop sodijo objekti z javnim programom kot je: trgovine, pošta … Prostor predvideva tudi urejeno manjše parkirišče.
C2: območje namenjeno rekreacijskemu in parkovnemu programu
Morfološka enota C2 je locirana na južnem delu ZN Predstruge (del pa v območju UrN) za stanovanjsko območje, in sicer na predelu, kjer je teren te oblike (vrtače), da ne dopušča večjih posegov v naravno krajino. Utrjene površine, ki so namenjene igrišču in parkirišču so postavljene na robni pas, ki še ne posega v konfiguracijo terena (ohranitev vrtač), zunanji prostor pa se čimbolj ohrani v naravni obliki, z upoštevanjem kvalitetnega drevja ohranitev posameznih dreves in gozdnih površin). V okviru te morfološke enote je predvideno manjše zunanje utrjeno igrišče, manjše naravno igrišče, parkovna ureditev za igranje in podoben program ter parkirišče ob cesti. V predelu morfološke enote C2, ki pade v območje urejanja z UrN je predviden manjši sakralni objekt ter obeležje ob križanju nove in stare občinske ceste. Celotno območje enote C2 se ureja kot parkovna površina z ureditvenimi posegi.

V opredeljenem območju zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta za Predstruge, so do dokončne realizacije dopustna:
– tekoča vzdrževalna dela na vseh objektih in napravah,
– novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije, dozidave in nadzidave objektov in naprav, ki so predvideni za rušenje ali preureditev, če so posegi v skladu s smernicami zazidalnega načrta,
– postavitve začasnih objektov in naprav po posebnem preudarku,
– odstranitve objektov in naprav, ki so predvidene za rušenje,
– gradnje in ureditve prometnih, komunalnih in energetskih objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze,
– postavitve, prestavitve in ureditve spominskih plošč in spomenikov,
– ureditev javnih in zasebnih talnih površin,
– ureditve zelenih površin skladno z ureditveno situacijo in drugimi merili ter pogoji za urejanje tega območja,
– na območjih predvidenih za gradnjo novih objektov in ureditev ni dopustno izvajanje nikakršnih posegov, ki bi kakorkoli ovirali bodoče gradnje in ureditve,
– na objektih, ki so z načrtom predvideni za rušenje, so dopustna nujno potrebna vzdrževalna dela; prezidave, dozidave in nadzidave ter druga dela, ki bi povečala gradbeno vrednost objekta niso dopustna,
– na območju ni dopustna dejavnost, ki bi presegala maksimalno dovoljeno raven hrupa 55 dB.

Za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje so obvezna naslednja merila in pogoji, ki so prikazani v grafičnem delu zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta za Predstruge, in sicer:
– regulacijska linija: to je linija, ki omejuje površine, ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih površin in je določena v grafičnem prikazu,
– gradbena linija: določa skrajni zunanji rob, do katerega lahko seže tloris objekta in je določena v grafičnem prikazu,
– meja morfološke enote: določa območje parcel, gradbenih ali ne, za katera veljajo ista pravila in pogoji ter faznost izgradnje oziroma ureditve,
– horizontalni gabariti: definirani so dolžina in širina ter odmiki od regulacijske linije, ki so podani v zazidalni situaciji in podrobno opisani v tem odloku oziroma v strokovnih podlagah, ki so osnova tega dokumenta,
– vertikalni gabariti: definirana je etažnost objektov, ki so podani v zazidalni situaciji in podrobno opisani v tem odloku oziroma v strokovnih podlagah, ki so osnova tega dokumenta,
– prečni profili ulic: so dimenzije, ki so podane in dimenzionirane v zazidalni situaciji,
– arhitekturni elementi: enostavni volumetrični objekti z dvokapno streho, ki upoštevajo karakteristike obstoječega prostora. Podrobno so podani v nadaljevanju tega tekstualnega dela oziroma v strokovnih podlagah, ki so osnova tega dokumenta,
– trgi in parki in ostale zelene površine: so elementi zunanje ureditve, ki so razvidni iz zazidalne situacije in podrobno opredeljeni v nadaljevanju tega tekstualnega dela oziroma v strokovnih podlagah, ki so osnova tega dokumenta.

Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje
Vsa načrtovanja in izvedba posegov v območju zazidalnega načrta naselja Predstruge morajo potekati v sodelovanju in pod nadzorom občinske službe za prostor Občine Dobrepolje oziroma občinske inšpekcije (z upoštevanjem strokovnih podlag dokumenta zazidalnega načrta), kar pomeni varovanje tlorisne zasnove, gradbene linije in posameznih ambientov, varovanje stavbnih gmot, višinskih gabaritov, arhitekturnih detajlov, struktur fasad, naklona in rastra strešne kritine ter varovanje ožje okolice naselja.
Osnovna urbanistična usmeritev v oblikovanju širšega vplivnega območja zazidalnega načrta naselja Predstruge temelji na zamisli o preoblikovanju danes tipičnega spalnega naselja v polifunkcionalen, kompleksen predmestni urbani vzorec, ki je sestavljen iz različnih struktur nove pozidave. Ta sistem bo bolje odgovarjal potrebam sodobnosti, ki teži k individualnosti in fragmentiranosti. Novi vzorec naselja se v osnovnih gabaritih in gradbenih črtah naslanja na obstoječo zazidavo, ki jo kvalitetno dopolnjuje.

Merila in pogoji za arhitekturno oblikovanje in prenovo objektov:
Pri lokaciji objektov je potrebno upoštevati obstoječo gradbeno črto, gabarit objekta, namembnost, smer daljše stranice, določen tip objekta in smer dovoza.
Pri vseh predvidenih objektih, ki so prizidani obstoječim, je obvezno potrebno upoštevati obstoječe gabarite objekta (npr. simetrična dvokapna streha z opečno kritino). Ostali objekti se oblikovno prilagajajo novim arhitekturno-urbanističnim rešitvam in novi namembnosti (stanovanjske hiše, garaže, javni objekti).
Pri prenovi obstoječih objektov je potrebno upoštevati navodila LRZVNKD, specifično tipologijo stavbe, primernost lokacije in namembnosti, ustreznost napajanja in glede na možnost spreminjanja namembnosti (možnosti dopolnilne gradnje) tudi omejen razpoložljiv prostor za parkirišča.
Pri načrtovanju novih objektov in prenovi obstoječih je potrebno upoštevati pravilnik o projektiranju objektov brez arhitektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87), posebno pri oblikovanju javnih objektov.

Merila in pogoji za krajinsko oblikovanje
Ohraniti je potrebno jasno razmejitev med grajenimi in naravnimi krajinskimi strukturami v prostoru. Varovati je potrebno poglede na značilni gabarit naselja, vedute panoramskih pogledov vzdolž glavnih komunikacij. Vse ureditve peš in kolesarskih poti morajo biti izvedene sonaravno, z uporabo naravnih materialov in avtohtonih rastlinskih vrst (poti v zaledje, gozd… rekreacija ter površine, ki so temu namenjene). Parkirne površine naj bodo izvedene v travnatih ploščah in zasenčene z drevjem. Nujno je potrebno upoštevati obliko terena z vrtačami in manjšimi gozdnimi površinami ter travniki. Nova poselitev stanovanjskih objektov naj bo prilagojena strukturi terena.

Opredelitev gradbenih parcel oziroma funkcionalnih zemljišč:
(karta O3)
Pri zazidalnem načrtu za stanovanjsko območje Predstruge in delu ureditvenega načrta za Predstruge je najpomembnejši element definiranje parcelne strukture, ki bi omogočala poljubno kombiniranje za različne želje novih prebivalcev:
– zgostitev obstoječe grajene strukture stanovanjskih objektov. Oblikovno – kubusno so definirani isti objekti v predvideni morfološki enoti urejanja;
– ohranitev posameznih samostojnih kmetij skupaj s kmetijskimi površinami (na vzhodnem območju območja urejanja);
– nova zazidava sledi izhodišču krožnega sistema infrastrukture iz katere je speljan mrežni sistem parcelacije. Ogrodje sistema se prilagaja razgibanosti terena in zelenim površinam (gozd, vrtače). Pozidava je dimenzijsko manjša od obstoječe, pri čemer so možne kombinacije različnih prostostoječih objektov. Vse oblike pa izhajajo iz ugodne orientacije terena ter urejene prometne mreže;
– nove površine za zazidavo izhajajo iz koriščenja prostora z ureditvijo maksimalnega števila minimalno dimenzionirane parcele: 400 m2. Po teh izhodiščih je na novo izpostavljenih 120 (maks.; min. št. 88) stavbnih parcel v rastru 15 m oziroma 18 m. Parcele se lahko združujejo po 2- ali 3-rastrski polji in so na ta način lahko krajše v globino. Vse to je odvisno od trenutnega povpraševanja po novih gradnjah;
– dovozne poti so vse orientirane na novo občinsko cesto. Vse parcele so tako postavljene, da imajo direkten dostop iz občinske ceste. Dovozne poti so na privatnih stavbnih zemljiščih. Če se v globino nadaljuje več stavbišč je dovozna pot organizirana na robu parcel;
– definirane so možne oblike in dimenzije objektov ter ugodne postavitve na parcelo. Maksimalna dimenzija novega stanovanjskega objekta je 10 m x 7 m tlorisne površine; kubus pa je definiran kot P + 1 + M (maks.). Tudi v teh primerih je možno združevanje parcel in glede na to povečava osnovne tlorisne površine. Kubus ostane v dimenziji vedno P +1 + M. Za vse navedene dimenzije so dopustna odstopanja do ±1 m;
– v območju je predviden manjši centralni prostor na zahodnem delu obravnavanega območja z javnim programom za potrebe ožje lokacije in naselja Predstruge: trgovski in podoben javni program…

Določila zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta za Predstruge se nanašajo na naslednje morfološke enote, ki vsebujejo naslednje parcele (ob konkretnem primeru jih je nujno potrebno še enkrat preveriti na pripadajočem kartografskem gradivu, ki je sestavni del tega odloka).
Celotno območje ZN za stanovanjsko območje Predstruge in del UrN za Predstruge se nahaja v k.o. Cesta.
Morfološke enote so grafično označene na karti O3.
Morfološka enota A1:
cele parcele s parc. št: 1223/2, 1223/3, 1223/4, 1223/5, 1223/6, 1223/7, 1223/8, 1223/9, 1223/10, 1223/11, 1223/12, 1223/14, 1226/1, 1226/4, 1226/7, 1226/24, 1226/27, 1226/28, 1226/30, 1226/31, 1226/38, 1226/39, 1226/43, 1226/46, 1226/47, 1226/48, 1226/49, 1226/50, 1226/51, 1226/53, 1226/54, 1226/56, 1226/57, 1226/58, 1226/59, 1226/60, 1226/62, 1226/64, 1226/66, 1226/67, 1226/68, 1226/69, 1226/72, 1226/73, 1226/74, 1226/75, 1226/76, 1226/77, 1226/78, 1226/81, 1226/85, 1226/87, 1229/4, 1229/5, 1229/7, 1229/8, 1229/10, 1229/14, 1229/15, 1229/16, 1229/17, 1229/21, 1229/26, 1229/27, 1464/3, 1467/1, 1467/2, 1468/1, 1468/2, 1468/3, 1470, 2379/2, 2379/3, 2379/4, 2379/5;
del parcel s parc. št.: 1226/69, 1229/10, 2353/1, 2353/4, 2353/10.
Morfološka enota A2:
del parcel s parc. št.: 1223/1, 1223/13, 1226/2, 1226/3, 1226/69, 1466.
Morfološka enota A3:
cele parcele s parc. št: 1229/1, 1229/10, 1229/13, 1229/18, 1229/19, 1229/20, 1229/23, 1229/24, 1229/25, 1230/1, 1244/1, 1244/3;
del parcel s parc. št.: 1229/9, 1231, 1232, 1234/1, 1234/5, 1238, 1244/2.
Morfološka enota A4:
cele parcele s parc. št: 1229/2, 1229/6, 1229/11, 1229/12;
del parcel s parc. št.: 1229/9, 1229/10, 1231, 1232, 1233/1, 1234/1, 1234/5, 1238.
Morfološka enota A5:
cele parcele s parc. št: 1234/11, 1245/1, 1382/4;
del parcel s parc. št.: 1234/5, 1238, 1382/1.
Morfološka enota B1:
cele parcele s parc. št: 1226/26, 1460, 1461;
del parcel s parc. št.: 1226/2, 1459/1.
Morfološka enota B2:
del parcel s parc. št.: 1226/8, 1226/9, 1226/13, 1226/22.
Morfološka enota B3:
cele parcele s parc. št: 1229/3, 1457/6, 1457/7;
del parcel s parc. št.: 1226/14, 1457/5.
Morfološka enota C1:
del parcel s parc. št.: 1226/8, 1226/22, 1226/29, 1226/75.
Morfološka enota C2:
cele parcele s parc.št: 1226/5, 1226/74, 1464/1, 1464/2;
del parcel s parc. št.: 1226/3, 1229/3, 1457/5, 1459/1, 1459/2, 1459/3, 1466.

Merila in pogoji za prometno urejanje območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta za Predstruge:
(karta O4)
Pri zasnovi zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge je najpomembnejši element notranja ureditev in členitev prostora (opredelitev stanja) ter definiranje dobrih povezav in komunikacij za funkcioniranje ter dobro pretočnost prostora:
– obstoječe občinske poti predstavljajo izhodiščno ogrodje, na katerem se izgradi in uredi prometna mreža na obravnavanem območju;
– nova infrastrukturna mreža je vzpostavljena na osnovi nedograjenega obstoječega stanja, ki služi kot izhodišče. Definiran je krožni sistem, ki povezuje vse posamezne parcele v celovito cono. Osnovna poteza mreže je prepletanje oziroma prehajanje ene krožnice v drugo. Na ta način se sistem nadaljuje tudi preko meje tega zazidalnega območja in se hkrati lahko poljubno dograjuje;
– notranja mreža občinskih cest in dovozov je podrejena krožni strukturi osnovnega prometa. Tudi obstoječa gradnja se naveže na promet v notranjosti;
– nova mreža parcelne strukture je urejena na ta način, da je možno kombiniranje različnih velikosti in dimenzij. Hkrati je od teh kombinacij odvisna povezava z občinsko cesto. Vse parcele so tako orientirane, da je možna direktna povezava z eno od notranjih občinskih cest zazidalnega območja. Na predelu, kjer je več parcel (odvisno od potreb novih prebivalcev) je na račun privatne parcele urejena skupna dovozna pot;
– dimenzije občinskih cest za dvosmerni promet na območju zazidalnega načrta so naslednje: celotno cestišče je 6 m – 2 x 2,25 m cestišče, 2 x 0,75 m pločnik na obeh straneh;
– dimenzije notranje ceste, enosmerni promet, na območju zazidalnega načrta so naslednje: 4 m celotno cestišče – 3 m cestišče in 1 m pločnik na eni strani;
– pri definiranju cestnih profilov je nujno potrebno upoštevati merila, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara v naseljih, določila po zakonu o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93). V tem okviru je predvidena najmanjša dimenzija cestnega profila 3 m, ki zagotavlja nemoteno uporabo cestišč za intervencijske poti. V okviru tega ZN in UrN ni posebej predvidenih intervencijskih poti, ki služijo samo temu namenu;
– na območju, ki je predvideno za ureditev javnega programa je predvideno urejeno parkirišče. V okviru tega območja je predviden tudi prostor za kontejnerje (odlaganje odpadkov);
– na območju C1: območje javnih – centralnih dejavnosti, je predvidena intervencijska pot, ki se napaja iz območja ploščadi ter navezuje na križišče z regionalno cesto R-647. Druga možnost intervencije na to območje je preko območja parkirišča, ter tudi iz notranje občinske ceste (notranja enosmerna cesta stanovanjskega območja);
– povezava območja z regionalno cesto R-647, odsek 1368 Mlačevo–Rašica v naselju Predstruge je urejena preko treh križišč z občinskimi cestami območja;
– ureditev zgoraj omenjenega odseka obstoječe regionalne ceste R-647: ureditev križišč z občinskimi cestami in ureditev privatnih zelenih površin (dvorišča, vrtovi, zelenice...). V tem predelu je predviden enoten ozelenjen pas;
– vsi novo predvideni in urejeni priključki na regionalno cesto R-647 se morajo projektirati po predpisih in upoštevati naslednje zakone: zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98);
– cestni priključki morajo biti pravokotni na os ceste, pregledni (izračunan preglednostni trikotnik) in izgrajeni v niveleti z javno cesto;
– za morebitno gradnjo novih cestnih priključkov na regionalno cesto R-647 oziroma rekonstrukcijo obstoječih, je investitor dolžan pred izdajo gradbenih dovoljenj pridobiti soglasje Direkcije RS, za ceste v smislu 54. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97);
– pri posegih, ki tangirajo regionalno prometno omrežje in naprave je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa;
– pri nadaljnji projektni obdelavi je v bodoče potrebno predvideti gradnjo avtobusnega postajališča izven vozišča kategoriziranih cest in v skladu s pravilnikom o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč (Uradni list SRS, št. 17/82);
– na celotni trasi cest, kot tudi znotraj samega kompleksa, se mora predvideti ustrezna vertikalna in horizontalna prometna signalizacija v skladu s pravilnikom o prometnih znakih na cestah (Uradni list SFRJ št. 48/81, 59/81) in zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98).

Prometni režim in vrste prometa (glej grafično prilogo dokumenta)
Vse cestne površine so v asfaltu razen površin trga in parkirišča (glej karto morfoloških enot, enota C1), kjer je predvidena kombinacija asfalta, betonskih plošč in granitnih plošč. Pri izvajanju rekonstrukcije trga na enoten talni nivo je potrebno upoštevati kote vhodov v obstoječe objekte ter istočasno urediti prilagoditve novih nivojev z obstoječimi. Pri načrtovanju novih objektov je potrebno upoštevati pravilnik o projektiranju objektov brez arhitektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87), posebno pri oblikovanju javnih objektov.

Ureditev prometnih površin
Kolesarski promet in pešpoti sledijo cestam in glavnim povezavam. Predvidene so tudi kolesarske in pešpoti globlje v krajinsko zaledje naselja.
Za kolesarski in peš promet je v nadaljnji projektni obdelavi potrebno predvideti posebne hodnike, ki morajo biti dvignjeni od cestišča in od njega fizično ločeni (regionalna cesta R-647). Izvedba hodnika za pešce se predvidi tudi ob notranji cesti, s tem ko se kolesarski promet odvija po cesti. Elemente za pločnik in kolesarsko stezo je potrebno uskladiti z vsemi veljavnimi tehničnimi predpisi.

Merila in pogoji za urejanje zelenih površin:
(karta O5)
Pomemben element je ureditev zelenih površin s čimer se vzpostavi ureditev prostora, ki ni usmerjena zgolj v opredelitev površin za pozidavo z novimi stanovanjskimi objekti. Pri tem je pomembno poudariti, da so zelene površine del bivalnega okolja, ki vpliva na njegovo kvaliteto in ugodnejši ambient:
– ohranitev zelenih površin, manjših gozdnih površin na lokaciji; območje vrtače se ohrani kot zeleni otok;
– ob regionalni cesti R-647 se uredi enoten zeleni pas (živa meja), ter uredi dvorišča na notranji strani;
– podrobnejše se predvidi ureditev centralnega dela območja z javnim programom, ter zunanje spremljevalne površine namenjene igriščem. Uredi se povezava z zaledjem, gozdom. Koristi se tudi bližnja vrtača za razne elemente igralnih površin;
– na robovih lokacije so predvidene površine, ki se ne koristijo za pozidavo, temveč kot zelene cezure med posameznimi prostorskimi elementi;
– pri posameznih parcelah je gradacija zunanjega prostora definirana na ta način: dovozna pot, dvorišče, zelenica, zelena površina z okrasnim drevjem, na zadnji strani zelenjavni in sadni vrt;
– deli parcel s parc. št. 1226/6, 1226/8, 1226/9 in 1226/13 so v naravi dokaj kvalitetni gozdovi smreke, bukve s primesjo ostalih listavcev (hrast, gaber, češnja …). V sestojih ni nobenih izjemnih dreves na katera bi morali biti posebej pozorni, ali ostalih objektov naravne in kulturne dediščine. Kljub temu je potrebno znotraj predvidenega območja obravnavanega v tej nalogi ohraniti posamezne skupine gozdnega drevja kot skupino ali posamezno drevo, predvsem avtohtonih vrst kot popestritev bivalnega okolja.

Splošna merila in pogoji za komunalno opremljanje stanovanjske cone Predstruge:
(karta O6)
Pri urejanju območja je potrebno upoštevati določila 16., 17. in 18. člena odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 43/86). Pri urejanju območja je potrebno tudi 10. člen odloka o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 29/91) ter zakon o zdravstveni inšpekciji (Uradni list RS, št. 99/99).
Zmogljivosti vodnega vira zadoščajo potrebam za pitno vodo, s čimer je zagotovljena oskrba s higiensko neoporečno vodo.
Obravnavano območje zazidalnega in ureditvenega načrta se bo s pitno vodo oskrbovalo iz primarnega cevovoda LŽ izvedbe preseka 200 mm, ki poteka ob južnem robu območja med regionalno cesto in železniško progo. Na tem je predvidena enotna ureditev novega vodovodnega omrežja za celotno območje.
Celotno območje je pokrito z mrežo nadzemnih hidrantov, ki se priključujejo na glavni sekundarni cevovod. Sistem mora biti izveden v tej obliki, da omogoča ter zagotavlja zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Odpadne vode iz območja zazidalnega načrta in ureditvenega načrta naj bi se priključile na povezovalni kanalizacijski kolektor, ki bo potekal iz naselja Predstruge do naselja Videm in naprej do Bruhanje vasi, kjer bo locirana čistilna naprava. Pred izvedbo ČN, so posamezniki vezani na individualne rešitve (greznice). Kanalizacija celotnega obravnavanega območja se izvede v ločenem sistemu. Občina mora pristopiti k projektiranju končne rešitve čiščenja odpadnih voda iz širšega območja Predstrug in izdelavi projektov. Na območju Predstrug se predvideva izgradnja večjega industrijskega kompleksa, zahodno od obravnavanega načrta. Potrebno je izvesti sintezo in predvideti skupen kanalizacijski sistem s čistilno napravo, ki bo vključevala obe coni. Druga varianta je odvod odpadnih voda do Vidma in od tam po že zgrajeni kanalizaciji proti predvideni čistilni napravi pri Bruhanji vasi.
Glede na predvideno gradnjo stanovanjskih objektov bo potrebno za omenjeno območje zgraditi novo transformatorsko postajo. Visokonapetostni 20 kV daljnovod proti Velikim Laščam bo potrebno pokabliti in to od nove TP ob cesti proti obstoječi transformatorski postaji Predstruge in naprej do novega odcepnega droga.
Nizkonapetostno omrežje se izvede kabelsko v kabelski kanalizaciji skupaj z javno razsvetljavo, za katero je potrebno predvideti prižigališče ob novi TP.
Telefonski priključki naj se navežejo na obstoječi telefonski jašek, ki se napaja iz telefonske centrale Videm.

VODOVOD
Obstoječe stanje
Območje Občine Dobrepolje je oskrbljeno s pitno vodo iz vodovodnega sistema Rob–Dobrepolje. Vodno zajetje je locirano v sosednji Občini Velike Lašče in oskrbuje s pitno vodo iz globokih dolomitnih vrtin tudi območje Občine Velike Lašče. Voda je kvalitetna in ustreza vsem predpisanim zahtevam. Večina obstoječih vodovodov je azbestno cementnih in polietilenskih, v zadnjem času pa nekvalitetne odseke intenzivno zamenjujejo z litoželeznimi ductilnimi cevmi. Cevovodi so dimenzionirani za normalno oskrbo in požarno varstvo.
Obravnavano območje zazidalnega in ureditvenega načrta se s pitno vodo oskrbuje iz primarnega cevovoda LŽ izvedbe preseka 200 mm, ki poteka ob južnem robu območja med regionalno cesto in železniško progo. Iz njega sta izvedena dva sekundarna voda PE izvedbe preseka 90 mm. Cevovoda se razvejata v cevi manjših profilov, ki oskrbujejo posamezne obstoječe objekte. Pritiski v cevovodu znašajo do 6 barov.
Tehnični opis predvidenega stanja
Na območju zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge je predvidena enotna ureditev novega vodovodnega omrežja za celotno območje.
Predvideva se izgradnja novega omrežja v LŽ ductil izvedbi. Novopredvideno omrežje se navezuje na primarni cevovod LŽ 200 mm na dveh obstoječih priključkih na južnem delu območja. Za zagotovitev boljšega kroženja vode in manjših hidravličnih izgub je na severnem delu območja predvidena dodatna navezava na primarni vodovod.
Skozi celotno območje poteka iz južnega priključka cevovod profila 125 mm (odsek 1), ki napaja vse ostale prečne zanke in se navezuje na novopredvideni severni priključek.
Cevovodi v prečnih ulicah ob katerih so nameščeni hidranti so profila 100 mm, cevovodi v ulicah brez hidrantov pa so lahko tudi manjšega preseka (80 mm). Vsi cevovodi so krožno povezani, le posamezne skupine obstoječih objektov imajo predvideno enostransko napajanje s cevmi manjšega preseka (60 mm).
Celotno območje je pokrito z mrežo nadzemnih hidrantov, ki se priključujejo na glavni sekundarni cevovod profila 125 mm oziroma na stranske cevovode profila 100 mm.
Vodovodno omrežje je speljano v celoti v pločniku in z zadostnim odmikom od fekalne kanalizacije (3m). Le na odsekih, kjer ni možno zagotoviti ustreznega odmika od fekalne kanalizacije poteka vodovod v robu parcel.
Staro omrežje se v celoti opusti, vodovodni priključki do obstoječih objektov se obnovijo in navežejo na novo omrežje.
Za izvedbo vodovoda je potrebno izdelati projektno dokumentacijo PGD in PZI.

KANALIZACIJA
Obstoječe stanje
Obravnavano območje še nima urejenega javnega sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. Posamezni objekti imajo greznice za odpadno vodo in ponikovalnice za padavinsko vodo.
Tehnični opis predvidenega stanja
Na podlagi idejnih študij in projektnih rešitev za izvedbo kanalske mreže in sistema čiščenja dobrepoljske doline naj bi se odpadne vode iz območja zazidalnega načrta in ureditvenega načrta priključile na povezovalni kanalizacijski kolektor, ki bo potekal iz naselja Predstruge do naselja Videm in naprej do Bruhanje vasi, kjer bo locirana čistilna naprava. Pred izvedbo skupne ČN, ki ne bo namenjena samo funkcioniranju obravnavanega območja ZN in UrN v tem dokumentu, temveč širšega prostora, so posamezniki vezani na individualne rešitve (greznice).
Kanalizacija celotnega območja se izvede v ločenem sistemu. Kanali so predvideni v prometnih površinah in sledijo naravnim padcem terena. Meteorni in fekalni kanali potekajo v vzporednih trasah, z ločenimi revizijskimi jaški.
a) Fekalna kanalizacija
Fekalna kanalizacija in jaški na njej morajo biti izvedeni vodotesno iz SBC, duktil ali PVC cevi. Posamezni fekalni kanali se priključujejo na glavni kanalizacijski kolektor, ki bo potekal ob južnem delu območja med cesto in železnico in se bo zaključil s skupno čistilno napravo.
Predvideno je posamično priključevanje posameznih objektov na meteorni in fekalni kanal.
Kanalizacijski priključki na sekundarne fekalne kanale so lahko priključeni direktno na cev, vendar morajo biti izvedeni s fazonskimi kosi pod kotom 45° v smeri toka. Na vsaki parceli mora biti izveden revizijski jašek, ki omogoča čiščenje posameznega priključka.
Odpadne vode, ki se spuščajo v javno kanalizacijo morajo ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Kolikor odpadne vode ne ustrezajo uredbi je potrebno predvideti ustrezno predčiščenje.
Vsi gostinski lokali morajo biti opremljeni z maščobolovilci.
Vsi novi objekti se morajo takoj po izgradnji kanalizacijskega omrežja priključiti nanj, obstoječi objekti pa najkasneje v roku 6 mesecev.
b) Meteorna kanalizacija
Padavinske vode z utrjenih površin se priključujejo na meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj, v skladu s pogoji upravljalca vodotokov.
Peskolovi na cestnih in ostalih tlakovanih površinah morajo imeti lovilno globino najmanj 750 mm in skupno globino 1500 mm ter presek 450 mm. Peskolovi za vodo s strešnih površin se izvedejo iz BC preseka 300 mm in globine 1000 mm. Da bi zmanjšali količine padavinske vode in s tem dimenzije meteornih kanalov ter visokovodne konice, se predvideva ponikanje strešnih vod po predhodnem čiščenju v peskolovih v ponikovalnice oziroma ponikovalne jarke s priključitvijo prelivov na meteorne kanale so predvideni ob posameznih objektih.
Revizijski jaški so preseka 800 mm, na mestih vklapljanja drugih kanalov pa 1000 mm. Največja dovoljena razdalja med jaški je 70 m.
Priključki na meteorne kanale so lahko direktno na cev, vendar morajo biti izvedeni s fazonskimi kosi pod kotom 45° v smeri toka.
Glede na faznost izvedbe posameznih območij cone se bo temu prilagajala tudi izgradnja meteornih in fekalnih kanalov ter priključevanje na skupno čistilno napravo.
Vrsta in profili cevi, objekti, revizijski jaški in natančni odmiki od ostalih infrastrukturnih vodov bodo določeni s posebnim projektom PGD in PZI.

ELEKTRIČNA ENERGIJA IN JAVNA RAZSVETLJAVA
Obstoječe stanje
Na območju celotnega obravnavanega predela za stanovanjsko območje Predstruge potekata visokonapetostni 20 kV daljnovod in 20 kV kablovod.
Območje se napaja preko nizkonapetostnega omrežja iz obstoječe transformatorske postaje Predstruge.
Predvideno stanje
Glede na predvideno gradnjo stanovanjskih objektov je potrebno za omenjeno območje zgraditi novo transformatorsko postajo, ki naj bo locirana v križišču, na koncu obstoječega visokonapetostnega 20 kV kablovoda. Visokonapetotni 20 kV daljnovod proti Velikim Laščam je potrebno pokabliti in to od nove TP ob cesti proti obstoječi transformatorski postaji Predstruge in naprej do novega odcepnega droga. Prav tako je potrebno pokabliti visokonapetostni kablovod proti Vodicam od nove TP do novega odcepnega droga. Vse pokablitve se izvedejo v kabelski kanalizaciji (3+2 Fi 110).
Transformatorska postaja se zgradi kabelska z visokonapetostnim Sf6 blokom, ki naj ima tri vodne in eno transformatorsko celico, transformator 630 kVA in nizkonapetostno vodno polje.
Nizkonapetostno omrežje se izvede kabelsko v kabelski kanalizaciji skupaj z javno razsvetljavo, za katero je potrebno predvideti prižigališče ob novi TP.
Nizkonapetostno omrežje se preko razdelilno priključnih omaric vzanka (možnost dvostranskega napajanja odjemalcev). Mesta merilnih naprav (števci električne energije) naj bodo na parcelnih mejah v prostostoječih omaricah, če ne bo drugače definirano v elektroenergetskih soglasjih.
Javno razsvetljavo je potrebno predvideti celonočno in polnočno, svetilke naj bodo izbrane glede na tehnične zahteve kakor tudi glede na vremenske razmere.
Mesta kandelabrov naj se določijo po potrebah infrastrukture in stanovalcev. Vse prestavitve, pokablitve obstoječih elektro naprav, kakor tudi nov nizkonapetostni razvod, razvod javne razsvetljave in mesta svetilnih teles (kandelabrov) bodo določena v elektro projektu, posebnim projektom PGD in PZI.

PTT OMREŽJE
Telefonski priključki naj se navežejo na obstoječi telefonski jašek, ki se napaja iz telefonske centrale Videm. Izgradnja notranjega telefonskega omrežja naj se izvede v telefonski kanalizaciji, skupaj z izgradnjo ostalih potrebnih kanalizacij in ob upoštevanju ustreznih predpisov.
V času gradnje je potrebno zagotoviti nemoteno telefonsko povezavo.
Eventualne prestavitve obstoječih telefonskih naprav, kakor vse detajle notranjega telefonskega omrežja se določi v posebnem projektu skupaj z upravljalcem.

OGREVANJE IN PLINOVOD
Na območju ZN za stanovanjsko območje Predstruge in del UrN za Predstruge plinifikacija z zemeljskim plinom ni izvedljiva.
Ogrevanje stanovanj in sanitarne vode v njih se izvede za vsakega posebej, možna pa je tudi izgradnja skupinskih kotlovnic in toplotnih postaj (glede na faznost in zaključenost posameznih morfoloških enot).
Kot primarni vir energije naj se uporabi kurilno olje ali utekočinjen plin (možnost tudi kurjenje z drvi, ki je sicer manj primerno). V obeh primerih pa je potrebno pri projektiranju načina ogrevanja upoštevati ustrezne pravilnike.

Varstvo pred hrupom, onesnaževanjem zraka in voda
Za preprečitev poslabšanja kakovosti zraka je potrebno za celotno območje ZN za stanovanjsko območje Predstruge in del UrN za Predstruge, poskrbeti za ohranitev zelenih površin in zasaditev novega zelenega enotnega varovalnega pasu ob glavni regionalni cesti R-647, odsek 1368 Mlačevo–Rašica ter na območju parkirišča.
V območju je potrebno upoštevati maksimalno dovoljen nivo hrupa 55 dB za dan in 45 dB za noč.
Pri tem je potrebno upoštevati tudi uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) ter uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96).
Ohranjati je potrebno značilnosti kraškega terena (vrtače) ter obstoječo ozelenjenost območja. Zasipavanje vrtač je na kraškem terenu nezaželeno.
V primerih nevarnosti požara, je funkcionalne površine (utrjene) potrebno urediti tako, da se v primeru požara s posebnimi zaporami prepreči izliv požarne vode (ali drugih intervencijskih sredstev) v javni kanal ali odprti vodotok.

Merila in pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine:
(karta O3, O5)
Pri izvajanju posegov in ureditev na območju, za katerega veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščino, je potrebno upoštevati navodila LRZVNKD. V upravnem postopku je potrebno zagotoviti sodelovanje pristojne varstvene službe.
Za preprečitev poslabšanja kakovosti zraka je potrebno za celotno območje ZN za stanovanjsko območje Predstruge in del UrN za Predstruge, poskrbeti za ohranitev zelenih površin in zasaditev novega zelenega enotnega varovalnega pasu ob glavni regionalni cesti in parkirišču. Za vse večje posege je potrebno pridobiti tudi poprejšnje soglasje pristojnega inšpektorja za varstvo okolja.
V območju je potrebno upoštevati maksimalno dovoljen nivo hrupa 55 dB za dan in 45 dB za noč. Pri tem je potrebno upoštevati uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) ter uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96).
Ohranjati je potrebno značilnosti kraškega terena (vrtače) ter vse kvalitetne elemente zelenih površin.
V primeru nevarnosti požara, je funkcionalne površine (utrjene) potrebno urediti tako, da se v požaru s posebnimi zaporami prepreči izliv požarne vode (ali drugih intervencijskih sredstev) v javni kanal ali odprti vodotok.

Zazidalni načrt je mogoče izvajati v več medsebojno neodvisnih fazah:
(karta O3)
Prenova in novogradnje lahko potekajo neodvisno in na faznost izgrajevanja niso vezane, vendar je smiselno posamezne morfološke enote medsebojno uskladiti (na primer: ureditev kanalizacije in popločenje javnih površin).
V okviru obravnavanega območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in del ureditvenega načrta Predstruge je za izvedbo in izgradnjo območja predvidena faznost izgradnje, ki se nanaša na definirane funkcionalne celovitosti območja, in sicer:
– izgradnja infrstrukturnega omrežja ter v tem okviru določitev javnih, skupnih površin ter območja koridorjev javne rabe;
– izgradnja primarnih, glavnih vodov komunalne opremljenosti celotnega območja (vodovod, kanalizacija, elektrika, telefon);
– definirati vse zgoraj naštete elemente v tej obliki, da je možno v fazi izgradnje posameznega morfološkega območja nemoteno omogočena komunalna in infrastrukturna opremljenost vsake posamezne parcele,
– v tem okviru naj ima vsaka parcela predhodno predvidene priključke za posamezne vode komunalnega in infrastrukturnega opremljanja.
Izgradnja celovitosti območja naj sledi morfološkim in funkcionalnim enotam, in sicer:
– I. faza izgradnje: zapolnitev obstoječih površin dela UrN: A1, A2, A5;
– I. faza: ureditev območij javnih prostorov: C1, C2;
– II. faza: nova zazidava v okviru UrN: A3, A4:
– III. faza: nova zazidava v okviru ZN: B1;
– IV. faza: nova zazidava v okviru ZN: B2;
– V. faza: nova zazidava v okviru ZN: B3.

Režim in začasna namembnost zemljišč, ki se ne zazidajo v prvi etapi:
Namembnost površin in objektov, ki se z načrtom spreminjajo, ostaja do izvedbe nespremenjena.
Ko bo prišlo do zapolnitve obstoječega območja zazidalnega načrta se bodo odprle nove površine zazidave (zahodno od območja), ki se bodo urejale po enakem sistemu kot območje, ki je obravnavano v tem odloku. Nujno bo potrebno upoštevati infrastrukturni sistem kot je obravnavan v tem odloku (v tekstualnem in grafičnem delu) in predstavljen v strokovnih podlagah.

Tolerance pri gabaritih, ki jih pri lokacijskem dovoljenju lahko dopusti upravni organ:
(karta O3 in O4)
Manjše odmike dovoljuje občinska služba za prostor Občine Dobrepolje oziroma občinska inšpekcija v dogovoru z izdelovalcem dokumenta zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge.

Obveznosti investitorjev in izvajalcev
Pri izvajanju rekonstrukcij cest je treba predhodno preveriti ustreznost oziroma dotrajanost obstoječih komunalnih vodov ter jih po potrebi obnoviti.
Zagotoviti je potrebno usklajeno in racionalno izvajanje komunalne infrastrukture, ki je razdeljena na dva dela: opremljenost celovitega območja ter opremljenost posameznih parcel (stvar izvedbe posameznika).
Izvajanje posameznih posegov in ureditev načrta spremlja strokovna organizacija, ki je izdelala Zazidalni načrt za stanovanjsko območje Predstruge in del ureditvenega načrta Predstruge.

Zazidalni načrt za stanovanjsko območje Predstruge in del ureditvenega načrta je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu Občine Dobrepolje.

Izvajanje tega odloka nadzoruje pristojna občinska služba za prostor Občine Dobrepolje oziroma občinska inšpekcija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Z njegovo veljavo prenehajo veljati merila in pogoji za urejanje z odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih ureditvenega območja naselja Predstruge za območje Zn in UrN, ki je obravnavano v tem odloku, objavljeno v Uradnem listu RS (Uradni list RS, št. 39/98).