Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Priloga številka 01 ZAHTEVE IN POSTOPKI VSEBINA I. del DEFINICIJE II. del CERTIFIKACIJA HRUPA ZA ZRAKOPLOVE 1. POGLAVJE Splošne določbe 2. POGLAVJE Podzvočna reaktivna letala, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta pred 6. oktobrom 1977 2.1 Uporaba 2.2 Meritve hrupa 2.3 Točke za merjenje hrupa 2.4 Največje ravni hrupa 2.5 Uskladitve 2.6 Postopki pri preizkušanju 3. POGLAVJE 1. Podzvočna reaktivna letala, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta 6. oktobra 1977 ali kasneje; 2. Propelerska letala z maso, večjo od 5.700 kg, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta 1. januarja 1985 ali kasneje in pred 17. novembrom 1988; 3. Propelerska letala z maso, večjo od 8.618 kg, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta 17. novembra 1988 ali kasneje 3.1 Uporaba 3.2 Meritve hrupa 3.3 Referenčne točke za merjenje hrupa 3.4 Največje ravni hrupa 3.5 Uskladitve 3.6 Referenčni postopki za izdajanje spričeval o hrupu 3.7 Postopki pri preizkušanju 4. POGLAVJE 4.1 Nadzvočna letala, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta pred 1. januarjem 1975 4.2 Nadzvočna letala, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta 1. januarja 1975 ali kasneje 5. POGLAVJE Propelerska letala z maso, večjo od 5.700 kg, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta pred 1. januarjem 1985 5.1 Uporaba 5.2 Meritve hrupa 5.3 Referenčne točke za merjenje hrupa 5.4 Največje ravni hrupa 5.5 Uskladitve 5.6 Referenčni postopki za izdajanje spričeval o hrupu 5.7 Postopki pri preizkušanju 6. POGLAVJE Propelerska letala, katerih masa ne presega 8.618 kg, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta pred 17. novembrom 1988 6.1 Uporaba 6.2 Meritve hrupa 6.3 Največje ravni hrupa 6.4 Referenčni postopki za izdajanje spričeval o hrupu 6.5 Postopki pri preizkušanju 7. POGLAVJE Propelerska letala "STOL" 8. POGLAVJE Helikopterji 8.1 Uporaba 8.2 Meritve hrupa 8.3 Referenčne točke za merjenje hrupa 8.4 Največje ravni hrupa 8.5 Uskladitve 8.6 Referenčni postopki za izdajanje spričeval o hrupu 8.7 Postopki pri preizkušanju 9. POGLAVJE Vgrajene pomožne pogonske enote (APU) in skupni sistemi zrakoplova med opreacijami na tleh 10. POGLAVJE Propelerska letala, katerih masa ne presega 8.618 kg, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip ali za izpeljano enačico prejeta 17. novembra 1988 10.1 Uporaba 10.2 Meritve hrupa 10.3 Referenčne točke za merjenje hrupa 10.4 Največje ravni hrupa 10.5 Referenčni postopki za izdajanje spričeval o hrupu 10.6 Postopki pri preizkušanju 11. POGLAVJE Helikopterji, katerih največja dovoljena vzletna masa ne presega 2.730 kg 11.1 Uporaba 11.2 Meritve hrupa 11.3 Referenčna točka za merjenje hrupa 11.4 Največja raven hrupa 11.5 Referenčni postopek za izdajanje spričeval o hrupu 11.6 Postopki pri preizkušanju III. del POSTOPKI ZA VREDNOTENJE TER NAVODILA IN ENAČBE ZA RAČUNANJE HRUPA ZRAKOPLOVOV IN POMOŽNIH POGONSKIH ENOT - DODATKI št. 1-6 - DOPOLNILA A-E I. del DEFINICIJE Letalo. Zrakoplov na motorni pogon, težji od zraka, ki dobi vzgon v letu predvsem od aerodinamičnih reakcij na njegove površine. Zrakoplov. Vsaka naprava, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi reakcije zraka, razen reakcije zraka na zemeljsko površino. Dodatni sistemi zrakoplova. Tisti sistemi v zrakoplovu, ki dobivajo svojo električno/pnevmatsko moč iz pomožne pogonske enote v času operacij na tleh. Pomožna pogonska enota (APU). Samostojna pogonska naprava na zrakoplovu, ki daje električno/pnevmatsko moč zrakoplovu v času operacij na tleh. Obtočno razmerje motorja. Razmerje med maso zraka, ki teče skozi obtočne - vzporedne kanale plinskega turbinskega motorja in maso zraka, ki teče skozi njegove zgorevalne komore; izračunano pri največjem potisku, ko motor miruje, v mednarodni standardni atmosferi na nivoju morske gladine. Izpeljana enačica zrakoplova. Zrakoplov, ki je s stališča plovnosti podoben prototipu, za katerega je bilo izdano spričevalo o hrupu, vendar so bile kasneje na njem izvršene konstrukcijske spremembe, ki lahko škodljivo vplivajo na njegovo karakteristiko hrupa. Helikopter. Zrakoplov z motorjem, težji od zraka, ki dobiva med letom oporo v zraku pretežno od reakcij zraka na enega ali več rotorjev, ki jih poganja motor, na oseh, ki so v bistvu navpične. Zunanja oprema (helikopter). Vsak instrument, mehanizem, del, priprava, priključek ali dodatek, ki je pritrjen na ali štrli iz zunanjosti helikopterja, vendar ne služi za uporabo ali vodenje helikopterja med letom in ni del strukture helikopterja ali njegovega motorja. Jadralno letalo s pomožnim motorjem. Letalo, ki ima na voljo motor, ki mu omogoča vodoravni let, ne more pa vzleteti z lastno močjo. Podzvočno letalo. Letalo, ki ne more vzdrževati vodoravnega leta s hitrostjo, ki je večja kot 1 Mach. STOL letalo. Letalo s propelerskim pogonom z upoštevanjem največje dovoljene vzletne mase, ki je večja od 5.700 kg in ki pri obratovanju v konfiguraciji kratkega vzleta in pristanka potrebuje vzletno/pristajalno stezo dolžine največ 610 m, pri čemer se ne upoštevajo zaustavljalne in proste površine. Največja dovoljena vzletna masa. Največja dovoljena masa zrakoplova, katere zrakoplov pri vzletu ne sme prekoračiti in katero je proizvajalec za določen tip zrakoplova določil v certifikatu tipa zrakoplova. II. del CERTIFIKACIJA HRUPA ZA ZRAKOPLOVE 1. POGLAVJE - SPLOŠNE DOLOČBE 1.1 Urejeno v 1. členu tega pravilnika. 1.2 Urejeno v prvem odstavku 3. člena tega pravilnika. 1.3 Urejeno v drugem odstavku 3. člena tega pravilnika. 1.4 Urejeno v tretjem odstavku 3. člena tega pravilnika. 1.5 Urejeno v četrtem odstavku 3. člena tega pravilnika. 1.6 Urejeno v 5. členu tega pravilnika. 1.7 Če ni v tej prilogi drugače določeno, se mora pri določanju veljavnosti standardov iz te priloge, uporabiti tisti datum, ko je Uprava Republike Slovenije za zračno plovbo (v nadaljevanju: URSZP) prejela vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali opravila kakšen drug enakovreden predpisan postopek, pri čemer se upošteva določba iz točke 1.8. 1.8 Če čas od prejema vloge do izdaje spričevala o plovnosti za prototip zrakoplova, ali v primeru, ko se ta postopek ne izvaja vendar čas za potrditev plovnosti za prvi posamezni zrakoplov določenega tipa preseže 5 let, mora URSZP za določanje veljavnosti ustreznih standardov iz te priloge, uporabiti datum, ki je 5 let pred datumom izdaje spričevala o plovnosti za prototip ali v primeru, ko se ta postopek ne izvaja, 5 let pred datumom izdaje spričevala o plovnosti za prvi posamezni zrakoplov tega tipa, razen v posebnih primerih, ko poblaščeni organ določi, da je ta čas lahko daljši od 5 let. 1.9 Dodatki številka 1-6 ter dopolnila A-E, na katera se nanašajo napotila v posameznih točkah te priloge, so okvirno zajeti v III. delu te priloge in se upoštevajo v skladu z določbami tega pravilnika. 2. POGLAVJE - PODZVOČNA REAKTIVNA LETALA, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta pred 6. oktobrom 1977 2.1 Uporaba 2.1.1 Standardi tega poglavja se uporabljajo za vsa podzvočna letala, za katera je URSZP prejela vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali je opravila kak drug enakovreden predpisani postopek pred 6. oktobrom 1977, razen za letala, ki: a) pri največji dovoljeni masi za plovnost potrebujejo vzletno- pristajalno stezo, dolgo 610 m ali manj, ali b) jih poganja motor z obtočnim razmerjem 2 ali več in za katera je bilo spričevalo o plovnosti za posamezen zrakoplov prvič izdano pred 1. marcem 1972, ali c) jih poganjajo motorji z obtočnim razmerjem 2 ali več in za katera je pooblaščeni organ prejel vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali opravil kak drug enakovreden predpisani postopek pred 1. januarjem 1969, in je bilo zanje prvič izdano spričevalo o plovnosti za posamezno letalo pred 1. januarjem 1976. 2.1.2 Zahteve iz tega poglavja se uporabljajo tudi za vse izpeljane enačice vseh letal, navedenih v 2.1.1 zgoraj, za katera je pooblaščeni organ prejel vlogo za odobritev spremembe v konstrukciji tipa ali opravil kak drug enakovreden postopek 26. novembra 1981 ali kasneje. 2.2 Meritve hrupa 2.2.1 Mera za ovrednotenje hrupa mora biti dejansko zaznana raven hrupa izražena v enotah EPNdB, kot je opisano v 1. dodatku III. dela te priloge. 2.3 Točke za merjenje hrupa 2.3.1 Letalo, ki se preizkuša v skladu s postopkom preizkusa med letom iz 2.6, ne sme presegati ravni hrupa, ki je določen v 2.4 na naslednjih točkah: a) bočna (lateralna) točka za merjenje hrupa: točka na črti, ki je vzporedna s srednjo črto vzletno-pristajalne steze in oddaljena 650 m od nje ali ki je vzporedna s podaljšano srednjo črto vzletno-pristajalne steze, kjer je raven hrupa največja pri vzletu; b) točka za merjenje hrupa pri preletu: točka na podaljšani srednji črti vzletno-pristajalne steze in v razdalji 6,5 km od začetka vzletnega zaleta; c) točka za merjenje hrupa pri priletu: točka na tleh, na podaljšani srednji črti vzletno-pristajalne steze, 120 m (395 čevljev) navpično pod potjo spuščanja 3 stoponje, ki se pričenja v točki 300 m onstran praga. Na nivoju tal to odgovarja položaju v razdalji 2.000 m od praga. 2.4 Največje ravni hrupa 2.4.1 Največje ravni hrupa letal, ki so našteta v 2.1.1, če so ugotovljene v skladu z metodo za ovrednotenje hrupa iz 1. dodatka III. dela te priloge, ne smejo presegati: a) na bočni (lateralni) točki za merjenje hrupa in na točki za merjenje hrupa pri priletu: 108 EPNdB za letala, ki imajo največjo dovoljeno vzletno maso 272.000 kg ali več; meja se zmanjšuje linearno z logaritmom mase po stopnji 2 EPNdB pri razpolovitvi mase navzdol do 102 EPNdB pri 34.000 kg, nato ostane meja nespremenjena; b) na točki za merjenje hrupa pri preletu 108 EPNdB za letala, ki imajo največjo dovoljeno vzletno maso 272.000 kg ali več; meja se zmanjšuje linearno z logaritmom mase po stopnji 5 EPNdB pri razpolovitvi mase navzdol do 93 EPNdB pri 34.000 kg, nato ostane meja nespremenjena. 2.4.2 Največje ravni hrupa tistih letal, ki so navedena v 2.1.2, če so ugotovljene v skladu z metodo za ovrednotenje hrupa v 1. dodatku III. dela te priloge, ne smejo presegati naslednjih vrednosti: 2.4.2.1 Na bočni (lateralni) točki za merjenje hrupa 106 EPNdB za letala, ki imajo največjo dovoljeno vzletno maso 400.000 kg ali več; meja se zmanjšuje linearno z logaritmom mase do 97 EPNdB pri 35.000 kg, nato ostane meja nespremenjena. 2.4.2.2 Na točki za merjenje hrupa pri preletu: a) Letala z dvema motorjema ali manj: 104 EPNdB za letala, ki imajo največjo dovoljeno vzletno maso 325.000 kg ali več; meja se zmanjšuje linearno z logaritmom mase po stopnji 4 EPNdB pri razpolovitvi mase do 93 EPNdB, nato ostane meja nespremenjena. b) Letala s tremi motorji: kot v a), vendar s 107 EPNdB za letala, ki imajo največjo dovoljeno vzletno maso 325.000 kg ali več; ali kot je določeno v 2.4.1 b), kar je manjše. c) Letala s štirimi motorji ali več Kot v 2.4.1. a), vendar s 108 EPNdB za letala z največjo dovoljeno vzletno maso 325.000 kg ali več; ali kot je določeno v 2.4.1 b), kar je manjše. 2.4.2.3 Na točki za merjenje hrupa pri priletu: 108 EPNdB za letala, ki imajo največjo dovoljeno vzletno maso 280 000 kg ali več; meja se zmanjšuje linearno z logaritmom mase do 101 EPNdB pri 35.000 kg, nato ostane meja nespremenjena. 2.5 Uskladitve 2.5.1 Če so največje dovoljene ravni hrupa prekoračene na eni ali dveh merilnih točkah, velja: a) vsota vseh prekoračitev ne sme presegati 4 EPNdB, z izjemo štirimotornih letal, ki jih poganjajo motorji z obtočnim razmerjem 2 ali več in za katera je pooblaščeni organ prejel vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali opravil kak drug enakovreden predpisani postopek pred 1. decembrom 1969, pri katerih vsota prekoračitev ne sme presegati 5 EPNdB; b) nobena prekoračitev na katerikoli posamezni točki ne sme presegati 3 EPNdB; c) vsaka prekoračitev se mora kompenzirati z ustreznimi zmanjšanji na drugi merilni točki ali točkah. 2.6 Postopki pri preizkušanju 2.6.1 Preizkusni postopek pri vzletu 2.6.1.1 Povprečni vzletni potisk motorjev* se uporablja od pričetka vzleta do točke, ko je dosežena višina najmanj 210 m (690 čevljev) nad vzletno-pristajalno stezo, nato pa se potisk ne sme zmanjšati pod tisti potisk, ki omogoča ohraniti gradient vzpenjanja vsaj 4 odstotke. (* Vzletna moč motorja, ki predstavlja povprečno karakteristiko serijsko proizvedenega motorja.) 2.6.1.2 Hitrost najmanj V2 + 19 km/h (V2 + 10 vozlov) je treba doseči tako hitro, kot je to po vzletu mogoče, nato pa jo je treba vzdrževati ves čas preizkusa za izdajanje potrdila o hrupu pri vzletu. 2.6.1.3 Stalna konfiguracija vzleta, ki jo izbere prosilec/ka se vzdržuje ves čas preizkusa za izdajanje potrdila o hrupu pri vzletu, le da je podvozje lahko uvlečeno. 2.6.2 Preizkusni postopek pri priletu 2.6.2.1 Letalo mora biti stabilizirano in slediti drsni poti 3 stopinje + / - 0,5 stopinje. 2.6.2.2 Prilet se opravi s stabilizirano hitrostjo skozi zrak, ki ne sme biti manjša kot 1,3 Vs + 19 km/h (1,3 Vs + 19 vozlov) s stabilizranim potiskom med priletom, prek merilne točke, in nadalje do normalnega dotika zemlje. 2.6.2.3 Konfiguracija letala mora biti z zakrilci za pristanek, izvlečenimi največ kot je dovoljeno. 3. POGLAVJE 1. PODZVOČNA REAKTIVNA LETALA, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta 6. oktobra 1977 ali kasneje 2. PROPELERSKA LETALA Z MASO, VEČJO OD 5.700 kg, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta 1. januarja 1985 ali kasneje in pred 17. novembrom 1988 3. PROPELERSKA LETALA Z MASO, VEČJO OD 8.618 kg, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta 17. novembra 1988 ali kasneje. 3.1 Uporaba Opomba: - Glej dopolnilo E III. dela te priloge glede navodil za razlago teh določb o uporabi. 3.1.1 Standardi iz tega poglavja se uporabljajo za: a) vsa podzvočna reaktivna letala, vključno z njihovimi izpeljanimi enačicami, razen letal, ki potrebujejo pri največji dovoljeni masi za plovnost vzletno-pristajalno stezo** , dolgo 610 m ali manj, za katera je URSZP prejela vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali opravila kak drug enakovreden predpisani postopek 6. oktobra 1977 ali kasneje; (** Brez podaljška zaustavljanja in čistine.) b) vsa propelerska letala, vključno z njihovimi izpeljanimi enačicami, ki imajo največjo dovoljeno vzletno maso preko 5.700 kg (razen tistih, ki so opisani v 6.1.1), za katera je URSZP prejela vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali opravila kak drug enakovreden predpisani postopek 1. januarja 1985 ali kasneje in pred 17. novembrom 1988, razen kjer se uporabljajo zahteve iz 10. poglavja te priloge; c) vsa propelerska letala, vključno z njihovimi izpeljanimi enačicami, ki imajo največjo dovoljeno vzletno maso prek 9.000 kg, za katera je URSZP prejela vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali opravila kak drug enakovreden predpisani postopek 17. novembra 1988 ali kasneje. 3.1.2 Za letala opisana v točki 31.1 b) in c), se do 19. marca 2002 dovoljuje tudi uporabo zahtev za bočni (lateralni) hrup, določenih v točki 3.3.1 a)1). 3.2 Meritve hrupa 3.2.1 Mera za ovrednotenje hrupa je dejansko zaznana raven hrupa, izražena v enotah EPNdB, kot je opisano v 2. dodatku III. dela te priloge. 3.3 Referenčne točke za merjenje hrupa 3.3.1 Letalo, ki se preizkuša po teh standardih, ne sme preseči ravni hrupa, ki so navedene v 3.4 na naslednjih točkah: a) bočna (lateralna) referenčna točka za merjenje hrupa: 1) za reaktivna letala: točka na črti, ki je vzporedna s srednjo črto vzletno-pristajalne steze in oddaljena od nje 450 m, kjer je hrup najmočnejši pri vzletu; 2) za propelerska letala: točka na podaljšku srednje črte vzletno-pristajalne steze 650 m navpično pod potjo vzpenjanja pri polni moči motorja, kot je določeno v točki 3.6.2; Opomba: - Merilna točka pri polni moči motorja pod potjo letenja je alternativna bočna (lateralna) merilna točka za propelerska letala. b) referenčna točka za merjenje hrupa pri preletu: točka na podaljšani srednji črti vzletno-pristajalne steze v razdalji 6,5 km od začetka vzletnega zaleta; c) referenčna točka za merjenje hrupa pri priletu: točka na tleh na podaljšani srednji črti vzletno-pristajalne steze v razdalji 2.000 m od praga. Na nivoju tal to odgovarja položaju 120 m (395 čevljev) navpično pod potjo spuščanja 3 stopinje, ki se pričenja v točki, ki se nahaja 300 m onstran praga. 3.3.2 Točke za merjenje hrupa pri preizkusu 3.3.2.1 Če se točke za merjenje hrupa pri preizkusu ne nahajajo na referenčnih točkah za merjenje hrupa, mora biti vsak popravek za razliko v položaju opravljen na enak način kot popravki za razlike med testno in referenčno potjo leta. 3.3.2.2 Uporabiti je treba zadostno število bočnih (lateralnih) točk za merjenje hrupa, da se URSZP prikaže, da je bila največja raven hrupa na primerni stranski črti nedvoumno ugotovljena. Pri reaktivnih letalih je treba opraviti sočasne meritve na eni testni točki za merjenje hrupa v simetričnem položaju na drugi strani vzletno-pristajalne steze. Pri propelerskih letalih je treba, zaradi nesimetričnega bočnega hrupa, opraviti sočasne meritve na vsaki posamezni testni točki za merjenje hrupa v simetričnih položajih (znotraj meja + / - 10 m, vzporedno z osjo vzletno-pristajalne steze) na nasprotni strani vzletno- pristajalne steze. 3.4 Največje ravni hrupa 3.4.1 Kadar se največje ravni hrupa ugotovijo v skladu z metodo vrednotenja hrupa v 2. dodatku III. dela te priloge, ne smejo presegati sledečih vrednosti: 3.4.1.1 Na bočni (lateralni) referenčni točki za merjenje hrupa 103 EPNdB za letala z največjo dovoljeno vzletno maso, za katero se zahteva spričevalo o hrupu, 400.000 kg ali več; meja se linearno zmanjšuje z logaritmom mase do 94 EPNdB pri 35 000 kg, nato ostane nespremenjena. 3.4.1.2 Na referenčni točki za merjenje hrupa pri preletu a) Letala z dvema motorjema ali manj 101 EPNdB za letala z največjo dovoljeno vzletno maso, za katero se zahteva spričevalo o hrupu, 385.000 kg ali več; meja se linearno zmanjšuje z logaritmom mase letala po stopnji 4 EPNdB za polovično maso do 89 EPNdB, nato ostane nespremenjena. b) Letala s tremi motorji Kot v a) vendar s 104 EPNdB za letala z največjo dovoljeno vzletno maso 385.000 kg in več. c) Letala s štirimi motorji ali več Kot v a) vendar s 106 EPNdB za letala z največjo dovoljeno vzletno maso 385.000 kg in več. 3.4.1.3 Na referenčni točki za merjenje hrupa pri priletu 105 EPNdB za letala z največjo dovoljeno vzletno maso, za katero se zahteva spričevalo o hrupu, 280.000 kg ali več; meja se linearno zmanjšuje z logaritmom mase letala do 98 EPNdB pri 35.000 kg, nato ostane nespremenjena. 3.4.2 Če se uporablja referenčna temperatura zunanjega zraka 15 stopinj C (glej 3.6.1.5 b)), je treba dodati k izmerjeni (in prilagojeni) ravni hrupa, dobljeni na merilni točki pri preletu, 1 EPNdB, preden jo primerjamo z največjo ravnijo hrupa v 3.4.1.2. 3.5 Uskladitve 3.5.1 Če je največja raven hrupa prekoračena na eni ali dveh merilnih točkah, velja: a) vsota prekoračitev ne sme presegati 3 EPNdB; b) prekoračitev na posamezni točki ne sme biti večja od 2 EPNdB; c) vsako prekoračitev je treba nadomestiti z ustreznimi zmanjšanji na drugi točki ali točkah. 3.6 Referenčni postopki za izdajanje spričeval o hrupu 3.6.1 Splošni pogoji 3.6.1.1 Referenčni postopki morajo ustrezati odgovarjajočim zahtevam o plovnosti. 3.6.1.2 Izračune referenčnih postopkov in poti leta mora potrditi URSZP. 3.6.1.3 Razen v pogojih, navedenih v 3.6.1.4, morajo biti postopki za vzlet in prilet takšni, kot so opisani v 3.6.2 oziroma 3.6.3. 3.6.1.4 Če prosilec/ka dokaže, da konstrukcijske lastnosti letala onemogočajo izvršitev leta v skladu z referenčnimi postopki, definiranimi v 3.6.2 in 3.6.3, morajo referenčni postopki: a) odstopati od referenčnih postopkov določenih v 3.6.2 in 3.6.3 samo v tolikšni meri, kolikor to zahtevajo tiste konstrukcijske lastnosti, ki onemogočajo skladnost s postopki; in b) biti odobreni s strani URSZP. 3.6.1.5 Referenčni postopki morajo biti izračunani za naslednje referenčne atmosferske pogoje: a) zračni tlak na nivoju morske gladine 1.013,25 hPa; b) temperatura zunanjega zraka 25 stopinj C, t.j. ISA + 10 stopinj C, razen če tako presodi URSZP, se sme uporabljati alternativna referenčna temperatura zunanjega zraka 15 stopinj C, t.j. ISA; c) relativna vlaga 70 odstotkov; d) brezvetrje. Opomba: - Referenčna atmosfera, izražena s temperaturo in relativno vlago je homogena, če se uporablja za izračun atmosferskih absorpcijskih koeficientov. 3.6.2 Referenčni postopek pri vzletu 3.6.2.1 Referenčna pot leta pri vzletu se izračuna na naslednji način: a) povprečni vzletni potisk ali moč motorjev se mora uporabljati od začetka vzleta do točke, kjer je dosežena vsaj naslednja višina nad nivojem vzletno-pristajalne steze: - letala z dvema motorjema ali manj - 300m (985 čevljev); - letala s tremi motorji - 260 m (855 čevljev); - letala s štirimi motorji ali več - 210 m (690 čevljev); b) ko se doseže relativna višina, ki je navedena v a) zgoraj, potisk ali moč ne sme biti zmanjšana pod tisto, ki je potrebna, da se ohrani: 1) gradient vzpenjanja 4 odstotke; 2) v primeru letal z več motorji, vodoravni let, kjer en motor ne deluje; upošteva se tisto, kar je večje, potisk ali moč; c) za določitev nivoja bočnega (lateral) hrupa pri polni moči motorjev, je potrebno referenčno pot leta računati na osnovi stalne uporabe polne moči - brez reduciranja moči; d) hitrost letala mora biti hitrost vzpenjanja pri vzletu z delujočimi vsemi motorji, ki jo izbere prosilec/ka za uporabo pri običajni operaciji, ki mora biti najmanj V2 + 19 km/h (V2 + 10 vozlov), vendar ne več kot V2 + 37 km/h (V2 + 20 vozlov), in katero je treba doseči tako hitro, kot je to možno po vzletu in jo ohraniti ves čas preizkusa za izdajanje potrdila o hrupu pri vzletu; e) stalna konfiguracija vzleta, ki jo izbere prosilec/ka, mora ostati ves čas referenčnega postopka vzleta nespremenjena, le da je podvozje lahko uvlečeno. Konfiguracija predstavlja stanje sistemov in položaj masnega središča in vključuje položaj uporabljenih naprav za povečanje vzgona, če pomožna pogonska enota deluje, če deluje izpust zraka (air bleeds) in drugi porabniki moči; f) masa letala, ko popustimo zavore, mora biti največja vzletna masa za katero se zahteva spričevalo o hrupu; g) povprečni motor je definiran kot povprečje vseh motorjev, ki so podvrženi preizkusom in ki se uporabljajo do in med preizkusom leta letala, ko obratujejo v skladu z omejitvami in postopki, navedenimi v letalskem priročniku. To bo osnova tehničnega standarda, ki bo vseboval zvezo med potiskom/močjo in kontrolnimi parametri (npr. N1 ali EPR). Meritve hrupa, opravljene med preizkusi za izdajanje spričevala o hrupu je treba korigirati glede na ta standard. Opomba: - Razmerje potisk/moč pri vzletu, ki se uporablja, mora biti takšno, kot je največje dosegljivo razmerje pri normalnih operacijah, tako kot je načrtovano v poglavju o zmogljivosti v priročniku za letenje letala, pri referenčnih atmosferskih pogojih, navedenih v 3.6.1.5. 3.6.3 Referenčni postopek pri priletu 3.6.3.1 Referenčna pot leta pri priletu se izračuna, tako kot sledi: a) letalo mora biti stabilizirano in slediti drsni poti 3 stopinje; b) prilet se opravi s stabilizirano hitrostjo skozi zrak, ki ni manjša od najmanjše vrednosti Vref + 19 km/h (najmanjša Vref + 10 vozlov) s stabiliziranim potiskom ali močjo med priletom in prek merilne točke in se nadaljuje do normalnega dotika zemlje; Opomba: - Najmanjša vrednost Vref je definirana kot 1,3 VS ali približni ekvivalent hitrosti 1,23 VSIG. c) stalna konfiguracija prileta, ki se uporablja pri preizkusih za potrditev plovnosti, vendar z izvlečenim podvozjem, mora biti ohranjena ves čas referenčnega postopka pri priletu; d) masa letala pri dotiku zemlje mora biti največja pristajalna masa letala, dovoljena v konfiguraciji prileta, navedena v 3.6.3.1 c), za katero se zahteva izdaja potrdila o hrupu; e) uporabiti se mora najbolj kritična konfiguracija (tista, ki povzroča največjo raven hrupa) z normalno aktiviranimi aerodinamičnimi krmilnimi površinami vključno s tistimi napravami, ki povzročajo vzgon in upor, pri masi, za katero se zahteva izdaja potrdila. Ta konfiguracija vsebuje vse postavke iz točke 5.2.5 v 2. dodatku III. dela te priloge, ki doprinašajo k najbolj hrupnemu neprekinjenemu stanju pri največji pristajalni masi letala in normalnem delovanju. 3.7 Postopki pri preizkušanju 3.7.1 Testni postopki za ugotavljanje hrupa zrakoplova morajo biti sprejemljivi za URSZP. 3.7.2 Postopki pri preizkušanju in meritve hrupa morajo biti opravljeni in obdelani na odobren način, da zagotovijo mero za ovrednotenje hrupa, ki je označena kot dejansko zaznana raven hrupa, EPNL, v enotah EPNdB, kot je opisano v 2. dodatku III. dela te priloge. 3.7.3 Akustični podatki morajo biti prilagojeni s pomočjo metod, ki so opisane v 2. dodatku, referenčnim pogojem, ki so navedeni v tem poglavju. Prilagoditve za hitrost in potisk morajo biti opravljene tako, kot je opisano v 9. poglavju 2. dodatka III. dela te priloge. 3.7.4 Če se masa med preizkušanjem razlikuje od mase za katero se zahteva izdaja spričevala o hrupu, potrebna prilagoditev EPNL ne sme presegati 2 EPNdB za vzlete in 1 EPNdB za prilete. Za ugotavljanje sprememb EPNL z maso, za preskusne pogoje za vzlet in prilet, se uporabijo podatki, ki jih odobri URSZP. Podobno, potrebna prilagoditev EPNL za spremembe poti leta v priletu, glede na referenčno pot leta, ne sme presegati 2 EPNdB. 3.7.5 Za pogoje v priletu se postopki pri preizkušanju sprejmejo, če letalo sledi nespremenjenemu kotu drsne poti 3 stopinje + / - 0,5 stopinje. 3.7.6 Če se uporabljajo enakovredni postopki (točka 1.3) pri preizkušanju, ki se razlikujejo od referenčnih postopkov, mora URSZP odobriti postopke pri preizkušanju in vse metode za prilagajanje rezultatov referenčnim postopkom. Vrednost prilagoditev ne sme presegati 16 EPNdB pri vzletu in 8 EPNdB pri priletu; če sta popravka večja kot 8 EPNdB oziroma 4 EPNdB, dobljeni rezultati ne smejo biti znotraj mejnih ravni hrupa 2 EPNdB, navedenih v točki 3.4. 4. POGLAVJE - NADZVOČNA LETALA 4.1 Nadzvočna letala, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta pred 1. januarjem 1975 4.1.1 Standardi iz 2. poglavja te priloge, z izjemo največjih ravni hrupa, ki so navedene v 2.4, se uporabljajo za vsa nadzvočna letala, vključno z njihovimi izpeljanimi enačicami, za katera je URSZP prejela vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali opravila kak drug enakovreden predpisani postopek pred 1. januarjem 1975 in za katera je bilo prvič izdano spričevalo o plovnosti za posamezno letalo po 26. novembru 1981. 4.1.2. Največje ravni hrupa letal, navedene v 4.1.1, če so ugotovljene v skladu z metodo za ovrednotenje hrupa iz 1. dodatka III. dela te priloge, ne smejo presegati ravni hrupa prvega letala tega tipa, za katero je bilo izdano spričevalo o hrupu. 4.2 Nadzvočna letala, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta 1. januarja 1975 ali kasneje Za nadzvočna reaktivna letala, za katera je URSZP prejela vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali opravila kak drug enakovreden predpisani postopek 1. janurja 1975 ali kasneje, se uporabljajo zahteve iz 3. poglavja te priloge. 5. POGLAVJE - PROPELERSKA LETALA Z MASO, VEČJO OD 5.700 kg, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta pred 1. januarjem 1985 5.1 Uporaba Opomba: - Glej dopolnilo E III. dela te priloge glede navodil za razlago teh določb o uporabi. 5.1.1 Standardi, navedeni v tem poglavju ne veljajo za: a) letala, ki pri največji dovoljeni vzletni masi za plovnost potrebujejo vzletno-pristajalno stezo* , dolgo 610 m ali manj; (* Brez podaljška zaustavljanja in čistine.) b) letala, ki so posebej kunstruirana za gašenje požarov; c) letala, ki so posebej kunstruirana za poljedelske namene; d) letala, za katera se uporabljajo zahteve iz 6. poglavja; e) letala, za katera uporabljajo zahteve iz 10. poglavja. 5.1.2 Standardi tega poglavja se uporabljajo za vsa propelerska letala, vključno z njihovimi izpeljanimi enačicami, z največjo dovoljeno vzletno maso prek 5.700 kg, za katera je URSZP prejela vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali opravila kak drug enakovreden predpisani postopek 6. oktobra 1977 ali kasneje, in pred 1. januarjem 1985. 5.1.3 Standardi 2. poglavja te priloge, z izjemo točk 2.1 in 2.4.2, se uporabljajo za izpeljane enačice in posamezna letala, z največjo dovoljeno vzletno maso prek 5.700 kg in za katera zahteve iz 6. poglavja ne veljajo in so takšnega tipa, da je pooblaščeni organ zanje prejel vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali opravil kak drug enakovreden predpisani postopek pred 6. oktobrom 1977 in za katera je bilo izdano spričevalo o plovnosti za posamezno letalo 26. novembra 1981 ali kasneje. 5.1.4 Standardi 3. poglavja, z izjemo točke 3.1, se uporabljajo za propelerska letala, vključno z njihovimi izpeljanimi enačicami, z največjo vzletno maso prek 5.700 kg, za katera je pooblaščeni organ prejel vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali opravil kak drug enakovreden predpisani postopek 1. januarja 1985 ali kasneje. Opomba: - Čeprav so bili standardi 2. in 3. poglavja te priloge izdelani najprej za podzvočna reaktivna letala, veljajo kot primerne za uporabo tudi pri ostalih letalih ne glede na vrsto pogona. 5.2 Meritve hrupa 5.2.1 Mera za ovrednotenje hrupa je dejansko zaznana raven hrupa v EPNdB, kot je opisano v 2. dodatku III. dela te priloge. 5.3 Referenčne točke za merjenje hrupa 5.3.1 Letalo, ki se preizkuša po standardih tega poglavja, ne sme preseči ravni hrupa, določenih v 5.4 na naslednjih točkah: a) bočna (lateralna) referenčna točka za merjenje hrupa: točka na črti, ki je vzporedna s srednjo črto vzletno-pristajalne steze ali podaljšano črto vzletno-pristajalne steze, in oddaljena 450 m od nje, kjer je hrup najmočnejši pri vzletu; b) referenčna točka za merjenje hrupa pri preletu: točka na podaljšani srednji črti vzletno-pristajalne steze v razdalji 6,5 km od začetka vzletnega zaleta; c) referenčna točka za merjenje hrupa pri priletu: točka na tleh na podaljšani srednji črti vzletno-pristajalne steze v razdalji 2.000 m od praga. Na nivoju tal to odgovarja položaju 120 m (395 čevljev) navpično pod potjo spuščanja 3 stopinje, ki se pričenja v točki, ki se nahaja 300 m onstran praga. 5.3.2 Točke za merjenje hrupa pri preizkusu 5.3.2.1 Če se testne točke za merjenje hrupa ne nahajajo na referenčnih točkah za merjenje hrupa, mora biti vsak popravek za razliko v položaju opravljen na enak način kot popravki za razlike med testno in referenčno potjo leta. 5.3.2.2 Uporabiti je treba zadostno število bočnih (lateralnih) točk za merjenje hrupa, da se URSZP dokaže, da je bila največja raven hrupa na ustrezni stranski črti nedvoumno ugotovljena. Pri eni testni točki za merjenje hrupa je treba opraviti sočasne meritve v simetričnem položaju na drugi strani vzletno- pristajalne steze. 5.3.2.3 Prosilec/ka mora URSZP pokazati, da tekom preizkusa med letom bočni (lateralni) in preletne ravni hrupa niso bile vsaka zase optimizirane na račun druga druge. 5.4 Največje ravni hrupa 5.4.1 Kadar se največje ravni hrupa določijo v skladu z metodo vrednotenja hrupa v 2. dodatku III. dela te priloge, ne smejo presegati naslednjih vrednosti: a) Na bočni (lateralni) referenčni točki za merjenje hrupa: nespremenjene meje 96 EPNdB za letala z največjo vzletno maso do 34.000 kg, za katero se zahteva izdaja potrdila o hrupu, meja se od te točke dalje linearno veča z logaritmom mase letala po stopnji 2 EPNdB pri podvojitvi mase, dokler ni dosežena meja 103 EPNdB, nato ostane meja nespremenjena; b) pri preletni referenčni točki za merjenje hrupa: nespremenjene meje 89 EPNdB za letala z največjo vzletno maso do 34.000 kg, za katero se zahteva izdaja potrdila o hrupu, meja se od te točke dalje linearno veča z logaritmom mase letala po stopnji 5 EPNdB pri podvojitvi mase, dokler ni dosežena meja 106 EPNdB, nato ostane meja nespremenjena, in c) pri priletni referenčni točki meritve hrupa: nespremenjene meje 98 EPNdB za letala z največjo vzletno maso do 34.000 kg, za katero se zahteva izdaja potrdila o hrupu, meja se od te točke dalje linearno veča z logaritmom mase letala po stopnji 2 EPNdB pri podvojitvi mase dokler ni dosežena meja 105 EPNdB, nato ostane meja nespremenjena. Opomba: - Glej dopolnilo A III. dela te priloge kar zadeva enačbe za izračun ravni hrupa kot funkcije vzletne mase. 5.5 Uskladitve 5.5.1 Če je največja raven hrupa prekoračena na eni ali dveh merilnih točkah, velja: a) vsota prekoračitev ne sme presegati 3 EPNdB; b) katerakoli prekoračitev na posamezni točki ne sme biti večja od 2 EPNdB; c) katerokoli prekoračitev je treba kompenzirati z odgovarjajočimi zmanjšanji na drugi ali drugih točkah. 5.6 Referenčni postopki za izdajanje spričeval o hrupu 5.6.1 Splošni pogoji 5.6.1.1 Referenčni postopki morajo biti v skladu z odgovarjajočimi zahtevami o plovnosti. 5.6.1.2 Izračune referenčnih postopkov in poti leta mora potrditi URSZP. 5.6.1.3 Razen v pogojih, navedenih v 5.6.1.4, morajo biti postopki vzleta in prileta takšni, kot jih določa 5.6.2 oziroma 5.6.3. 5.6.1.4 Če prosilec/ka dokaže, da konstrukcijske lastnosti letala ne omogočajo leta, ki bi bil izvršen v skladu s 5.6.2 in 5.6.3, morajo referenčni postopki: a) odstopati od referenčnih postopkov, določenih v 5.6.2 in 5.6.3 samo v tolikšni meri, kot to zahtevajo tiste konstrukcijske lastnosti, ki onemogočajo skladnosti s postopki; b) biti odobreni s strani URSZP. 5.6.1.5 Referenčni postopki morajo biti izračunani za naslednje referenčne atmosferske pogoje: a) zračni tlak na nivoju morske gladine 1.013,25 hPa; b) temperatura okoliškega zraka 25 stopinj C, t.j. ISA + 10 stopinj C, razen če tako presodi URSZP, se sme uporabljati alternativna referenčna temperatura okoliškega zraka 15 stopinj C, t.j. ISA; c) relativna vlaga 70 odstotkov; d) brezvetrje. 5.6.2 Referenčni postopek pri vzletu 5.6.2.1 Referenčna pot leta pri vzletu se izračuna takole: a) povprečna vzletna moč motorjev se mora uporabljati od pričetka vzleta do točke, kjer je dosežena vsaj tista relativna višina nad nivojem vzletno-pristajalne steze, ki je spodaj navedena. Vzletna moč motorjev mora biti tista največja moč, dosegljiva pri normalnih operacijah, kot je navedeno v poglavju o zmogljivosti v letalskem priročniku, za referenčne atmosferske pogoje, navedene v 5.6.1.5: - letala z dvema motorjema ali manj - 300 m (985 čevljev); - letala s tremi motorji - 260 m (855 čevljev); - letala s štirimi motorji ali več - 210 m (690 čevljev); b) potem ko je dosežena višina, ki je določena pod a) zgoraj, moč ne sme biti zmanjšana pod tisto moč, ki je potrebna, da se vzdržuje: 1) gradient vzpenjanja 4 odstotke; ali 2) v primeru letal z več motorji, vodoravni let, kjer en motor ne deluje; velja za tisto moč, ki je večja; c) hitrost mora biti hitrost vzpenjanja pri vzletu z delujočimi vsemi motorji, ki jo izbere prosilec/ka za uporabo pri običajni operaciji, ki mora biti vsaj V2 + 19 km/h (V2 + 10 vozlov) in katero je treba doseči tako hitro, kot je to možno po vzletu in jo ohraniti ves čas preizkusa za izdajanje spričevala o hrupu pri vzletu; d) stalna konfiguracija vzleta, ki jo izbere prosilec/ka, mora ostati ves čas referenčnega postopka pri vzletu nespremenjena, le da je podvozje lahko uvlečeno; e) masa letala, ko popustimo zavore, naj bo največja vzletna masa, za katero se zahteva izdaja spričevala o hrupu. 5.6.3 Referenčni postopek pri priletu 5.6.3.1 Referenčna pot leta pri priletu se izračuna, kot sledi: a) letalo mora biti stabilizirano in slediti drsni poti 3 stopinje; b) prilet se opravi s stabilizirano hitrostjo skozi zrak, ki ni manjša od 1,3 Vs + 19 km/h (1,3 Vs + 10 vozlov) s stabilizirano močjo med priletom, prek merilne točke in se nadaljuje do normalnega dotika zemlje; c) stalna konfiguracija prileta, ki se uporablja pri preizkusu za pridobitev dovoljenja o plovnosti, vendar z izvlečenim podvozjem, se mora ohranti ves čas referenčnega postopka pri priletu; d) masa letala pri dotiku zemlje mora biti največja pristajalna masa letala, dovoljena v konfiguraciji prileta, navedena v 3.6.3.1 c), za katero se zahteva izdaja spričevala o hrupu; e) uporabiti se mora najbolj kritična konfiguracija (ki povzroča največjo raven hrupa) pri masi, za katero se zahteva izdaja spričevala o hrupu. 5.7 Postopki pri preizkušanju 5.7.1 Postopki pri preizkušanju morajo biti sprejemljivi za URSZP. 5.7.2 Postopki pri preizkušanju in meritve hrupa morajo bitri izvedeni in obdelani na odobren način, da zagotovijo mero za ovrednotenje hrupa, ki je navedena kot dejansko zaznana raven hrupa, EPNL, v enotah EPNdB tako, kot je opisano v 2. dodatku III. dela te priloge. 5.7.3 Akustični podatki morajo biti, z uporabo metod, opisanih v 2. dodatku III. dela te priloge, prilagojeni referenčnim pogojem, ki so navedeni v tem poglavju. Prilagoditve za hitrost in potisk morajo biti opravljene tako, kot je opisano v 9. poglavju 2. dodatka III. dela te priloge. 5.7.4 Če se masa med preizkušanjem razlikuje od mase, za katero se zahteva izdaja spričevala o hrupu, potrebna prilagoditev EPNL ne sme presegati 2 EPNdB za vzlete in 1 EPNdB za prilete. Za ugotavljanje sprememb EPNL z maso za oboje, za preizkusne pogoje za vzlet in prilet se uporabijo podatki, ki jih odobri URSZP. Podobno, tudi potrebna prilagoditev EPNL za spremembe poti leta v priletu, glede na referenčno pot leta, ne sme presegati 2 EPNdB. 5.7.5 Za pogoje v priletu se postopki pri preizkušanju sprejmejo, če letalo sledi stalnemu kotu drsne poti 3 stopinje + / - 0,5 stopinje. 5.7.6 Če se pri preizkušanju uporabljajo enakovredni postopki, ki se razlikujejo od referenčnih postopkov, potem mora URSZP odobriti postopke pri preizkušanju in vse metode za prilagajanje rezultatov referenčnim postopkom. Vrednost prilagoditev ne sme presegati 16 EPNdB pri vzletu in 8 EPNdB pri priletu; če sta popravka večja od 8 EPNdB oziroma 4 EPNdB, rezultirajoča števila ne smejo biti znotraj 2 EPNdB mejnih ravni hrupa, navedenih v 5.4. 6. POGLAVJE - PROPELERSKA LETALA, KATERIH MASA NE PRESEGA 8.618 kg, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta pred 17. novembrom 1988 6.1 Uporaba Opomba: - Glej dopolnilo E III. dela te priloge glede navodil za razlago teh določb o uporabnosti. 6.1.1 Standardi tega poglavja se uporabljajo za vsa propelerska letala, razen za tista, ki so posebej konstruirana za akrobatske namene, za poljedelstvo ali za gašenje požarov, in pri katerih največja dovoljena vzletna masa ne presega 8.618 kg, in za katera je: a) URSZP prejela vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali opravila kak drug enakovreden predpisani postopek 1. januarja 1975 ali kasneje in pred 17. novembrom 1988, razen za izpeljane enačice, za katere je URSZP prejela vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali opravila kak drug enakovreden predpisani postopek 17. novembra 1988 ali kasneje; v tem primeru se uporabljajo standardi iz 10. poglavja te priloge; ali b) bilo prvič izdano spričevalo o plovnosti za posamezno letalo 1. januarja 1980 ali kasneje. 6.2 Meritve hrupa 6.2.1 Mera za ovrednotenje hrupa je utežena raven celotnega zvočnega tlaka, tako kot je to definirno v Publikaciji 179* Mednarodne elektrotehnične komisije (IEC) (International Electrotechnical Commission (IEC), Publication 179). Uteženje, uporabljeno za vsako posamezno sinusno komponento zvočnega tlaka, mora biti podano kot funkcija frekvence po standardni referenčni krivulji imenovani "A". (* Kot dopolnjeno. Predpise je mogoce dobiti pri: Bureau central de la Kommission électrotechnique internationale, 1 rue de Varembé, Geneva, Switzerland.) 6.3 Največje ravni hrupa 6.3.1 Največje ravni hrupa za letala, navedena v 6.1.1 a) in 6.1.1 b), kadar se ugotovijo po metodi vrednotenja, ki je podana v 3. dodatku III. dela te priloge, ne smejo presegati: - 68 dB(A) stalne meje za letala z maso do 600 kg, meja se od te točke linearno spreminja z maso do 1.500 kg, nato ostane meja nespremenjena pri 80 dB(A) do mase 8.618 kg. Opomba: - Kadar za neko letalo veljajo določbe iz 10. poglavja, 10.1.2, se meja 80 dB(A) nanaša na mase letal do 8.618 kg. 6.4 Referenčni postopki za izdajanje spričeval o hrupu 6.4.1 Referenčni postopki morajo biti izračunani za naslednje referenčne atmosferske pogoje: a) zračni tlak na nivoju morske gladine 1.013,25 hPa; b) temperatura okoliškega zraka 25 stopinj C, t.j. ISA + 10 stopinj C. 6.5 Postopki pri preizkušanju 6.5.1 Uporabiti je treba postopke pri preizkušanju, opisane v 6.5.2 in 6.5.3 ali enakovredne testne postopke, ki jih potrdi URSZP. 6.5.2 Preizkusi za prikaz skladnosti z največjimi ravnmi hrupa iz 6.3.1 sestojijo iz zaporedja vodoravnih letov nad merilno postajo na višini 300 m, z odstopanjem -30 m do +10 m oziroma 985 čevljev, z odstopanjem -100 čevljev do +30 m. Letalo mora preleteti merilno točko znotraj meja + / - 10% od navpične ravnine. 6.5.3 Prelet mora biti opravljen pri največji moči znotraj normalnega območja delovanja**, stabilizirani hitrosti leta skozi zrak in z letalom v konfiguraciji za vodoravni let. (** To je običajno navedeno v letalskem priročniku in na instrumentih za letenje.) 7. POGLAVJE - PROPELERSKA LETALA "STOL" Za propelerska letala "STOL", za katera je bilo prvič izdano spričevalo o plovnosti 1. januarja 1976 ali kasneje, se uporabljajo navodila iz dopolnila B III. dela te priloge. 8. POGLAVJE - HELIKOPTERJI 8.1 Uporaba 8.1.1 Standardi tega poglavja se uporabljajo za vse helikopterje, razen za tiste, ki so posebej konstruirani izključno za poljedelstvo, gašenje požarov ali za zunanji prevoz tovora, in za katere je: a) URSZP prejela vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali opravila kak drug enakovreden predpisani postopek 1. januarja 1985, ali kasneje; ali b) URSZP prejela vlogo za spremembo konstrukcije tipa, kjer bi taka sprememba lahko nasprotno vplivala na certifikacijske nivoje hrupa helikopterja, ali pa opravila kak drug enakovreden predpisani postopek 17. novembra 1988 ali kasneje. 8.1.2 Certifikacijo helikopterjev, ki lahko nosijo zunanji tovor ali zunanjo opremo, se opravi brez tovora ali vgradnje te opreme. Opomba 1. - Helikopterji, ki ustrezajo zahtevam za notranja bremena, se lahko izvzamejo v primerih, kadar nosijo zunanja bremena, ali zunanjo opremo, pri skupni masi ali drugih parametrih delovanja, ki so večji od tistih, ki so odobreni za plovnost z notranjimi bremeni. 8.1.3 Prosilec/ka v 8.1.1 lahko prosto izbere, da dokaže skladnost z 11. poglavjem namesto z 8. poglavjem, če je največja dovoljena vzletna masa helikopterja 2.730 kg ali manj. 8.2 Meritve hrupa 8.2.1 Mera za ovrednotenje hrupa je dejansko zaznana raven hrupa v EPNdB, kot je opisano v 2. dodatku III. dela te prologe. 8.3 Referenčne točke za merjenje hrupa 8.3.1 Helikopter, ki se preizkuša po teh standardih, ne sme preseči ravni hrupa, določenih v 8.4 na naslednjih točkah: a) Referenčne točke za merjenje hrupa pri vzletu: 1) referenčna točka poti leta, ki se nahaja na tleh, navpično pod potjo leta, določene v vzletnem referenčnem postopku (glej 8.6.2.1) in 500 m vodoravno v smeri leta od točke, pri kateri se v referenčnem postopku prične prehod v vzpenjanje (glej 8.6.2.1, b); 2) dve drugi točki na zemlji, ki sta simetrično razporejeni 150 m na obeh straneh poti leta, določene v referenčnem postopku za vzlet in leži na črti, ki poteka skozi referenčno točko poti leta. b) Referenčne točke za merjenje hrupa pri preletu: 1) Referenčna točka poti leta, ki se nahaja na tleh v razdalji 150 m (490 čevljev), navpično pod potjo leta, ki je določena v referenčnem postopku za prelet (glej 8.6.3.1); 2) dve drugi točki na zemlji, ki sta simetrično razporejeni 150 m na obeh straneh poti leta, ki je določena v referenčnem postopku za prelet in leži na črti, ki poteka skozi referenčno točko poti leta. c) Referenčne točke za merjenje hrupa pri priletu: 1) referenčna točka poti leta, ki se nahaja na tleh 120 m (395 čevljev), navpično pod potjo leta, ki je določena v referenčnem postopku za prilet (glej 8.6.4.1). Na nivoju tal to odgovarja položaju 1.140 m od presečišča poti prileta 6 stopinj z ravnino tal; 2) dve drugi točki na tleh, ki sta simetrično razporejeni v razdalji 150 m na obeh straneh poti leta, ki je določena v referenčnem postopku za prilet in leži na črti, ki gre skozi referenčno točko poti leta. 8.4 Največje ravni hrupa 8.4.1 Pri helikopterjih v 8.1.1 največja raven hrupa, kadar je ugotovljena v skladu z metodo vrednotenja v 2. dodatku III. dela tega pravilnika, ne sme presegati naslednjih vrednosti: 8.4.1.1 Na referenčni točki vzletne poti: 109 EPNdB za helikopterje z največjo dovoljeno vzletno maso, za katero se zahteva izdaja spričevala o hrupu, 80 000 kg in več; meja se linerano zmanjšuje z logaritmom mase helikopterja po stopnji 3 EPNdB za polovično maso do 89 EPNdB, nato ostane meja nespremenjena. 8.4.1.2 Pri preletni referenčni točki za merjenje hrupa: 108 EPNdB za helikopterje z največjo dovoljeno vzletno maso, za katero se zahteva izdaja spričevala o hrupu, 80.000 kg in več; meja se linearno zmanjšuje z logaritmom mase letala po stopnji 3 EPNdB za polovično maso do 88 EPNdB, nato ostane meja nespremenjena. 8.4.1.3 Pri priletni referenčni točki za merjenje hrupa: 110 EPNdB za helikopterje z največjo dovoljeno vzletno maso, za katero se zahteva izdaja spričevala o hrupu, 80.000 kg in več; meja se linearno zmanjšuje z logaritmom mase letala po stopnji 3 EPNdB za polovično maso do 90 EPNdB, nato ostane meja nespremenjena. Opomba: - Glej dopolnilo A III. dela te priloge kar zadeva enačbe za izračun ravni hrupa kot funkcije vzletne mase. 8.5 Uskladitve 8.5.1 Če je največja raven hrupa prekoračena na eni ali dveh merilnih točkah, velja: a) vsota prekoračitev ne sme presegati 4 EPNdB; b) katerakoli prekoračitev v posamezni točki ne sme biti večja od 3 EPNdB; c) katerakoli prekoračitev se mora kompenzirati z odgovarjajočimi zmanjšanji na drugi ali drugih točkah. 8.6 Referenčni postopki za izdajanje spričeval o hrupu 8.6.1 Splošni pogoji 8.6.1.1 Referenčni postopki morajo ustrezati odgovarjajočim zahtevam o plovnosti. 8.6.1.2 Referenčne postopke in poti leta mora potrditi URSZP. 8.6.1.3 Razen v pogojih, ki so navedeni v 8.6.1.4, morajo biti postopki za vzlet, prelet in prilet takšni, kot so določeni v 8.6.2, 8.6.3 oziroma 8.6.4. 8.6.1.4 Če prosilec/ka dokaže, da konstrukcijske lastnosti helikopterja ne omogočajo leta, ki bi bil opravljen v skladu z 8.6.2, 8.6.3 ali 8.6.4 morajo referenčni postopki: a) odstopati od referenčnih postopkov, določenih v 8.6.2, 8.6.3 ali 8.6.4 samo v takšni meri, kot to zahtevajo konstrukcijske lastnosti, ki onemogočajo skladnost z referenčnimi postopki; b) biti odobreni s strani URSZP. 8.6.1.5 Referenčne postopke je treba izračunati za naslednje referenčne atmosferske pogoje: a) zračni tlak na nivoju morske gladine 1.013,25 hPa; b) temperatura okoliškega zraka 25 stopinj C, t.j. ISA + 10 stopinj C, razen če tako presodi URSZP, se sme uporabljati alternativna referenčna temperatura okoliškega zraka 15 stopinj C, t.j. ISA; c) relativna vlaga 70 odstotkov; d) brezvetrje. 8.6.1.6 V 8.6.2.1 d), 8.6.3.1 c) in 8.6.4.1 c), se vzame največjo število vrt/min v normalnem območju delovanja kot "največja vrednost vrt/min v nomalnem območju delovanja", ki se sklada z omejitvami plovnosti za največje rotorjeve vrt/min pri neprekinjenem delovanju. 8.6.2 Referenčni postopek pri vzletu 8.6.2.1 Referenčni postopek pri vzletu se določi kot sledi: a) helikopter mora biti stabiliziran pri največji vzletni moči, ki odgovarja najmanjši specificirani instalirani moči motorja(ev), ki je razpoložljiva v referenčnih pogojih okolja ali zaradi omejitve v vrtilnem momentu reduktorja, kar je pač manjše, in vzdolž poti, ki se pričenja v točki, ki se nahaja 500 m pred referenčo točko vzletne poti, 20 m (65 čevljev) nad tlemi; b) najboljša hitrost vzpenjanja Vy, ali najmanjša odobrena hitrost za vzpenjanje po vzletu, kar je pač večje, se mora vzdrževati ves čas med referenčnim postopkom vzleta; c) enakomerno vzpenjanje se opravi pri hitrosti rotorja, ki je ustaljena pri največjih vrt/min, v območju normalnega delovanja, ki je odobreno za vzlet; d) ves čas referenčnega postopka vzleta se vzdržuje stalna konfiguracija vzleta, ki jo izbere prosilec/ka, le da je podvozje lahko uvlečeno; e) masa helikopterja mora biti največja vzletna masa, pri kateri se zahteva izdaja spričevala o hrupu; f) referenčna pot leta pri vzletu je definirana kot del premice, ki je nagnjena od začetne točke (500 m pred središčem položaja mikrofona in 20 m (65 čevljev) nad nivojem tal) pod kotom, ki je določen z najboljšo hitrostjo vzpenjanja (BRC) in Vy, pri najmanjši specificirani zmogljivosti motorja. 8.6.3 Referenčni postopek pri preletu 8.6.3.1 Referenčni postopek pri preletu je treba določiti, kot sledi: a) helikopter mora biti ustaljen v vodoravnem letu nad referenčno točko poti leta na višini 150 m (490 čevljev); b) ves čas med referenčnim postopkom preleta se vzdržuje hitrost 0,9 VH ali 0,9 VNE ali 0,45 VH + 120 km/h (0,45 VH + 65 vozlov) ali 0,45 VNE + 120 km/h (0,45 VNE + 65 vozlov), kar je pač manjše; Opomba: - Za namene pridobitve potrdila o hrupu je VH določena kot hitrost leta skozi zrak pri vodoravnem letu, ki se doseže z uporabo vrtilnega momenta, ki odgovarja največji neprekinjeni moči najmanjšega instaliranega motorja, ki je razpoložljiva pri zračnem tlaku na nivoju morske gladine (1.013,25 hPa) in temperaturi 25 stopinj C, razen če ni proizvajalec določil nižjo mejo za plovnost, ki jo je odobrila URSZP. c) prelet mora biti opravljen z vrtilno frekvenco rotorja, ki je ustaljena pri največjih vrt/min pri normalnem delovanju, ki je odobrena za vodoravni let; d) helikopter mora biti v konfiguraciji za vodoravni let; e) masa helikopterja mora biti največja vzletna masa, pri kateri se zahteva izdaja spričevala o hrupu. 8.6.4 Referenčni postopek pri priletu 8.6.4.1 Referenčni postopek pri priletu je treba določiti, kot sledi: a) helikopter mora biti stabiliziran in slediti poti prileta 6 stopinj; b) prilet mora biti opravljen pri izravanani hitrosti skozi zrak, ki je enaka najboljši hitrosti vzpenjanja Vy, ali najnižji odobreni hitrosti prileta, katera je pač večja, s stabilizirano močjo med priletom, prek referenčne točke poti leta in dalje do normalnega dotika zemlje; c) prilet mora biti opravljen s hitrostjo rotorja, ki je izravnana pri največjih vrt/min za normalno delovanje, ki je odobrena za prilet; d) ves čas med referenčnim postopkom prileta je treba ohraniti stalno konfiguracija prileta, ki se uporablja pri preizkusih za potrditev plovnosti, z izvlečenim podvozjem; e) masa helikopterja pri dotiku zemlje mora biti največja pristajalna masa, pri kateri se zahteva spričevalo o hrupu. 8.7 Postopki pri preizkušanju 8.7.1 Postopki pri preizkušanju morajo biti sprejemljivi za URSZP. 8.7.2 Postopki pri preizkušanju in meritve hrupa morajo bitri izvedeni in obdelani na odobren način, da dajo mero za vrednotenje hrupa, ki je označena kot dejansko zaznana raven hrupa, EPNL, v enotah EPNdB, kot je opisano v 2. dodatku III. dela te priloge. 8.7.3 Pogoji in postoki pri preizkušanju morajo biti zelo podobni referenčnim pogojem in postopkom ali pa je treba akustične podatke prilagoditi s pomočjo metod, ki so opisane v 2. dodatku III. dela te priloge, referenčnim pogojem in postopkom, ki so opisani v tem poglavju. 8.7.4 Prilagoditve zaradi razlik med testnimi in referenčnimi postopki leta ne smejo presegati: a) za vzlet 4 EPNdB, pri katerem aritmetična vsota D1 in izraza - 7,5 log(QK/QrKr) za D2 ne sme v celoti presegati 2,0 EPNdB; b) za prelet ali prilet 2 EPNdB. 8.7.5 Ves čas med preizkusom povprečno št. vrt/min rotorja ne sme odstopati od največjega števila vrt/min pri normalnem delovanju za več kot + / - 1,0 odstotek v časovnem obdobju, ko je raven hrupa nad ravnjo, ki je za 10 dB manjša od temenske. 8.7.6 Hitrost helikopterja skozi zrak ne sme odstopati od referenčne hitrosti skozi zrak, ki je primerna za prikaz leta, za več kot + / - 9 km/h (5 vozlov) v časovnem obdobju, ko je raven hrupa nad ravnjo, ki je za 10 dB manjša od temenske. 8.7.7 Kadar komponenta hitrosti vetra v smeri leta prekorači 9 km/h (5 kt) je potrebno opraviti enako število preletov na isti višini z enako komponento čelnega vetra in hrbtnega vetra. 8.7.8 Helikopter mora v časovnem obdobju, ko je raven hrupa nad ravnjo, ki je za 10 dB manjša od temenske, leteti znotraj meja + / - 10 stopinj ali + / - 20 m, kar je pač večje, od navpične ravnine nad referenčno sledjo. 8.7.9 Med preletom ne sme višina helikopterja odstopati od referenčne višine za več kot + / - 9 m (30 ft). 8.7.10 Med prikazom hrupa pri priletu mora biti prilet helikopterja ustaljen, z nespremenjeno hitrostjo znotraj zračnega prostora, ki se nahaja med kotoma prileta 5,5 stopinje in 6,5 stopinje. 8.7.11 Preizkusi se opravljajo pri masi helikopterja, ki ni manjša od 90 odstotkov ustrezne največje dovoljene mase in se sme opraviti z maso, ki ne presega 105 odstotkov ustrezne največje dovoljene mase. 9. POGLAVJE - VGRAJENE POMOŽNE POGONSKE ENOTE (APU) IN SKUPNI SISTEMI ZRAKOPLOVA MED OPERACIJAMI NA TLEH Za izdajanje spričevala o hrupu vgrajenih pomožnih pogonskih enot (APU) in skupnih sistemov zrakoplova se uporabljajo navodila, ki se nahajajo v prilogi C III. dela te priloge, za: a) vse zrakoplove, za katere je URSZP prejela vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali opravila kak drug enakovreden predpisani postopek 6. oktobra 1975 ali kasneje; b) zrakoplov obstoječe izvedbe tipa za katerega je URSZP prejela vlogo za spremembo izvedbe tipa, ki zadeva osnovno APU instalacijo ali opravila kak drug enakovreden predpisani postopek 6. oktobra 1977 ali kasneje. 10. POGLAVJE - PROPELERSKA LETALA, KATERIH MASA NE PRESEGA 8.618 kg, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip ali izpeljano enačico prejeta 17. novembra 1988 ali kasneje 10.1 Uporaba Opomba: - Glej dopolnilo E III. dela te priloge glede navodil za razlago teh določb o uporabi. 10.1.1 Standardi tega poglavja se uporabljajo za vsa propelerska letala, vključno z njihovimi izpeljanimi enačicami, katerih največja dovoljena vzletna masa ne presega 8.618 kg, z izjemo tistih letal, ki so bila posebej konstruirana za akrobatske namene, za uporabo v poljedelstvu in gašenje požarov in jadralnih letal s pomožnim motorjem, za katera je URSZP prejela vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali za vse izpeljane enačice ali pa opravila kak drug enakovreden predpisani postopek 17. novembra 1988 ali kasneje. 10.1.2 Za letala, navedena v 10.1.1, ki ne ustrezajo standardom iz tega poglavja, za katera je URSZP prejela vlogo za potrditev plovnosti za prototip ali za vse izpeljane enačice ali pa opravila kak drug enakovreden predpisani postopek pred 17. novembrom 1993, se uporabljajo standardi iz 6. poglavja te priloge. 10.2. Meritve hrupa 10.2.1 Mera za ovrednotenje hrupa mora biti največja A-utežena raven hrupa (LAmax), kot je določeno v 6. dodatku III. dela te priloge. 10.3 Referenčne točke za merjenje hrupa 10.3.1 Letalo, ki se preizkuša v skladu s temi standardi, ne sme, v referenčni točki za merjenje hrupa pri vzletu, preseči ravni hrupa, določene v 10.4. 10.3.2 Referenčna točka za merjenje hrupa pri vzletu je točka na podaljšani srednji črti vzletno-pristajalne steze v razdalji 2.500 m od pričetka vzletnega zaleta. 10.4 Največje ravni hrupa Za letala, navedena v 10.1.1 največje ravni hrupa, ki se določijo skladno z metodo vrednotenja hrupa v 6. dodatku III. dela te priloge, ne smejo presegati naslednjih vrednosti: Stalne meje 76 dB(A) za letala z maso do 600 kg, ki se od te točke dalje linearno spreminja z logaritmom mase letala po stopnji 9,83 dB(A) pri podvojitvi mase, dokler ne doseže meje 88 dB(A), nato ostane meja nespremenjena do mase 8.618 kg. 10.5 Referenčni postopki za izdajanje potrdil o hrupu 10.5.1 Splošni pogoji 10.5.1.1 Izračune referenčnih postopkov in poti leta mora potrditi URSZP. 10.5.1.2 Razen v pogojih, navedenih v 10.5.1.3, morajo biti referenčni postopki pri vzletu taki, kot določa 10.5.2. 10.5.1.3 Če prosilec/ka dokaže, da konstrukcijske lastnosti letala ne omogočajo leta, ki bi bil izvršen v skladu z 10.5.2, morajo referenčni postopki: a) odstopati od določenih referenčnih postopkov samo v taki meri, kot to zahtevajo konstrukcijske lastnosti, ki onemogočajo skladnosti s postopki; b) biti odobreni s strani URSZP. 10.5.1.4 Referenčni postopki morajo biti računani pri naslednjih referenčnih pogojih: a) zračni tlak na nivoju morske gladine 1.013,25 hPa; b) temperatura okoliškega zraka 15 stopinj C, t.j. ISA; c) relativna vlaga 70 odstotkov; d) brezvetrje. 10.5.1.5 Akustični referenčni atmosferski pogoji morajo biti enaki referenčnim atmosf. pogojem za let. 10.5.2 Referenčni postopek pri vzletu Za izračun referenčne poti leta pri vzletu se upoštevata naslednji dve fazi. Prva faza: a) Vzletna moč motorjev se uporablja od točke, ko popustimo zavore do točke, kjer je dosežena višina 15 m (50 čevljev) nad vzletno-pristajalno stezo. b) Ves čas trajanja prve faze se ohrani stalna konfiguracija vzleta, ki jo izbere prosilec/ka. c) Masa letala, ko popustimo zavore, je največja vzletna masa, za katero se zahteva izdaja spričevala o hrupu. Opomba: - Dolžina te prve faze mora odgovarjati dolžini, ki je navedena v podatkih o plovnosti za vzlet z ravne tlakovane vzletno-pristajalne steze. Druga faza: a) Pričetek druge faze odgovarja koncu prve faze. b) Ves čas med drugo fazo se letalo nahaja v konfiguraciji za vzlet z uvlečenim podvozjem, če je vpotegljivo, in z zakrilci postavljenimi tako, kot to odgovarja običajnemu vzpenjanju v drugi fazi. c) Hitrost mora biti hitrost najboljšega vzpenjanja Vy. d) Največjo moč in število vrtljajev na minuto, ki jih lahko neprekinjeno daje motor ali motorji v teh pogojih letenja, se morajo ohraniti ves čas druge faze (razen če ni pooblaščeni organ določil nižje meje za moč). Opomba: - Na nivoju morske gladine, v standardnih atmosferskih pogojih, se ta moč običajno doseže pri polnem plinu, pri letalih, ki imajo propelerje z nespremenljivim korakom, s polnim plinom in največjim številom vrt/min, pri letalih, ki so opremljena z motorji z običajnim vsesavanjem, in propelerji z nastavljivim korakom ali s propelerji s konstantno hitrostjo; in z največjim neprekinjenim tlakom v cevnem razdelilniku in z največjimi neprekinjenimi vrt/min pri letalih, ki so opremljena z motorji z dodatnim ponjenjem in propelerji z nastavljivim korakom in propelerji s konstantno hitrostjo. Za motorje, ki imajo instalirano največjo neprekinjeno moč manjšo, od instalirane vzletne moči, veljajo v drugi fazi vzpenjanja omejitve za plovnost za največjo neprekinjeno moč. 10.6 Postopki pri preizkušanju 10.6.1 Postopki pri preizkušanju morajo biti sprejemljivi za URSZP. 10.6.2 Postopki pri preizkušanju in meritve hrupa morajo bitri izvedene in obdelane na odobren način, da dajo mero za ovrednotenje hrupa v enotah LAmax, kot je opisano v 6. dodatku III. dela te priloge. 10.6.3 Akustični podatki morajo biti prilagojeni referenčnim pogojem, ki so navedeni v tem poglavju, z uporabo metod, ki so opisane v 6. dodatku III. dela te priloge. 10.6.4 Če se pri preizkušanju uporabljajo enakovredni postopki, ki se razlikujejo od referenčnih postopkov, mora URSZP odobriti postopke pri preizkušanju in vse metode za popravke rezultatov na referenčne postopke. 11. POGLAVJE - HELIKOPTERJI, KATERIH NAJVEČJA DOVOLJENA VZLETNA MASA NE PRESEGA 2.730 kg 11.1 Uporaba 11.1.1 Zahteve iz tega poglavja se uporabljajo za vse helikopterje, pri katerih največja odobrena vzletna masa ne presega 2.730 kg, razen za tiste, ki so posebej konstruirani izključno za poljedelstvo, gašenje požarov ali za zunanji prevoz tovora, za katere je: a) URSZP izdala spričevalo o plovnosti za prototip ali opravila kak drug enakovreden predpisani postopek 11. novembra 1993 ali kasneje; ali b) URSZP izdala spričevalo o plovnosti za spremembo konstrukcije tipa, kjer bi taka sprememba lahko povečala raven hrupa helikopterja pri preletu ali opravila kak drug enakovreden predpisani postopek 11. novembra 1993 ali kasneje. 11.1.2 Certifikacija helikopterjev, ki lahko nosijo zunanji tovor ali zunanjo opremo, se opravi brez tovora ali vgradnje te opreme. Opomba: - Helikopterji, ki ustrezajo standardom za notranja bremena, so lahko izvzeti, če nosijo zunanja bremena, če so operacije z zunanjim bremenom opravljene pri skupni masi ali drugih parametrih delovanja, ki so večji od tistih, ki so odobreni za plovnost z notranjimi bremeni. 11.1.3 Prosilec/ka pod 11.1.1 lahko prosto izbere, da pokaže skladnost z 8. poglavjem te priloge namesto skladnost s tem poglavjem. 11.2 Meritve hrupa 11.2.1 Mera za ovrednotenje hrupa je raven izpostavljanja zvoku (SEL), kot je opisano v 4. dodatku III. dela te priloge. 11.3 Referenčna točka za merjenje hrupa 11.3.1 Ko se helikopter preizkuša po zahtevah tega poglavja, ne sme preseči ravni hrupa, določene v 11,4, na referenčni točki poti leta, ki se nahaja na tleh 150 m (490 čevljev) navpično pod potjo leta, ki je določena v referenčnem postopku pri preletu (glej 11.5.1.3). 11.4 Največja raven hrupa Pri helikopterjih, navedenih v 11.1.1, največje ravni hrupa, če so določene v skladu z metodo vrednotenja v 4. dodatku III. dela te priloge, ne smejo presegati 82 dB SEL za helikopterje z največjo dovoljeno vzletno maso, za katero se zahteva izdaja spričevala o hrupu, do 788 kg, meja se nato povečuje po stopnji 3 dB pri podvojitvi mase. 11.5 Referenčni postopek za izdajanje spričeval o hrupu 11.5.1 Splošni pogoji 11.5.1.1 Referenčni postopek mora biti v skladu z ustreznimi predpisi v zvezi s plovnostjo in ga mora odobriti URSZP. 11.5.1.2 Razen če ni drugače odobreno, mora biti referenčni postopek za prelet tak, kot je določen v 11.5.2. 11.5.1.3 Če prosilec/ka dokaže, da konstrukcijske lastnosti helikopterja ne omogočajo leta, ki bi bil izvršen v skladu z 11.5.2, lahko URSZP dovoli uporabo referenčnega postopka, ki odstopa od standardnega referenčnega postopka, toda samo v takšni meri, kot to zahtevajo tiste konstrukcijske lastnosti helikopterja, ki onemogočajo skladnost z referenčnim postopkom. 11.5.1.4 Referenčni postopki morajo biti izračunani za naslednje referenčne atmosferske pogoje: a) zračni tlak na nivoju morske gladine 1.013,25 hPa; b) temperatura okoliškega zraka 25 stopinj C; c) relativna vlaga 70 odstotkov; d) brezvetrje. 11.5.1.5 Največje število vrt/min pri normalnem delovanju je treba vzeti kot največjo vrtilno hitrost rotorja, ki je v skladu s plovnostnimi omejitvami, ki jih je podal proizvajalec in potrdil organ, ki je opravil certifikacijo. 11.5.2 Referenčni postopek Referenčni postopek se določi, kot sledi: a) helikopter mora biti stabiliziran v vodoravnem letu nad referenčno točko poti leta na višini 150 m (490 čevljev); b) ves čas med referenčnim postopkom preleta je treba ohraniti hitrost 0,9 VH ali 0,9 VNE, ali 0,45 VH + 120 km/h (65 vozlov) ali 0,45 VNE + 120 km/h (65 vozlov), kar je pač manjše. Za namene pridobitve potrdila o hrupu je VH definirana kot hitrost leta skozi zrak pri vodoravnem letu, ki se doseže z uporabo vrtilnega momenta, ki odgovarja največji neprekinjeni moči najmanjšega instaliranega motorja, ki je razpoložljiva pri zračnem tlaku na nivoju morske gladine (1.013,25 hPa) in temperaturi okoliškega zraka 25 stopinj C, razen če ni proizvajalec določil nižjo mejo za plovnost, ki jo je odobril pooblaščeni organ; c) prelet mora biti opravljen z vrtilno hitrostjo rotorja, ki je stabilizirana pri največjih vrt/min pri normalnem delovanju, ki je odobrena za vodoravni let; d) helikopter mora biti v konfiguraciji za vodoravni let; e) masa helikopterja mora biti največja vzletna masa, pri kateri se zahteva izdaja spričevala o hrupu. 11.6 Postopki pri preizkušanju 11.6.1 Postopki pri preizkušanju morajo biti sprejemljivi za URSZP. 11.6.2 Postopek pri preizkušanju in meritve hrupa morajo biti izvedene in obdelane na odobren način, da dajo mero za vrednotenje hrupa, ki je označena kot raven izpostavljanja zvoku (SEL) v A-uteženih decibelih, kot je opisano v 4. dodatku III. dela te priloge. 11.6.3 Testni pogoji in postopki morajo biti zelo podobni referenčnim pogojem in postopkom ali pa morajo biti akustični podatki prilagojeni s pomočjo metod, ki so opisane v 4. dodatku III. dela te priloge, referenčnim pogojem in postopkom, opisanim v tem poglavju. 11.6.4 Med preizkusom mora biti opravljeno enako število poletov s čelnimi in hrbtnimi komponentami vetra. 11.6.5 Prilagoditve zaradi razlik med testnimi in referenčnimi postopki leta ne smejo presegati 2 dB(A). 11.6.6 Med preizkusom povprečno število vrt/min rotorja ne sme odstopati od največjega števila vrt/min pri normalnem obratovanju za več kot + / - 1 odstotkov v obdobju, ko je raven hrupa nad ravnjo, ki je za 10 dB manjša od temenske. 11.6.7 Hitrost helikopterja skozi zrak ne sme odstopati od referenčne hitrosti skozi zrak, ki je primerna za prikaz leta, za več kot + / - 5 km/h (+ / - 3 vozlov) v časovnem obdobju, ko je raven hrupa nad ravnjo, ki je za 10 dB manjša od temenske. 11.6.8 Helikopter mora leteti znotraj meja + / - 10 stopinj od navpične ravnine nad referenčno sledjo, ki gre skozi referenčni položaj merjenja hrupa, v časovnem obdobju, ko je raven hrupa nad ravnjo, ki je za 10 dB manjša od temenske. 11.6.9 Preizkuse je treba opraviti z maso helikopterja, ki ni manjša od 90 odstotkov ustrezne največje dovoljene mase in se sme opraviti z maso, ki ne presega 105 odstotkov ustrezne največje dovoljene mase. III. DEL POSTOPKI ZA VREDNOTENJE TER NAVODILA IN ENAČBE ZA RAČUNANJE HRUPA ZRAKOPLOVOV IN POMOŽNIH POGONSKIH ENOT DODATKI 1 - 6 1. DODATEK. Postopki za vrednotenje hrupa podzvočnih reaktivnih letal, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta pred 6. oktobrom 1977 1. Uvod; 2. Pogoji za preizkušanje in meritve za izdajanje spričeval o hrupu; 3. Meritev hrupa, ki ga povzroča letalo v letu, na zemlji; 4. Izračun dejansko zaznane ravni hrupa iz izmerjenih podatkov za hrup; 5. Sporočanje podatkov URSZP in korigiranje izmerjenih podatkov; 6. Poimenovanje; 7. Matematična formulacija "noy" preglednic; 8. Slabljenje zvoka v zraku; 9. Podrobni korekcijski postopki. 2. DODATEK. Postopek za vrednotenje hrupa za naslednja letala 1. Podzvočna reaktivna letala, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta 6. oktobra 1977 ali kasneje; 2. Propelerska letala z maso, večjo od 5.700 kg, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta 1. januarja 1985 ali kasneje in pred 17. novembrom 1988; 3. Propelerska letala z maso večjo od 8.618 kg, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta 17. novembra 1988 ali kasneje; 4. Helikopterji; 1. Uvod; 2. Pogoji za preizkus in merjenje hrupa zaradi izdaje spričevala o hrupu; 3. Meritev hrupa, sprejetega na zemlji, ki ga povzroča letalo v letu; 4. Izračun dejansko zaznane ravni hrupa iz izmerjenih podatkov za hrup; 5. Sporočanje podatkov URSZP in korigiranje izmerjenih podatkov; 6. Poimenovanje: simboli in enote; 7. Slabljenje zvoka v zraku; 8. Prilagoditev rezultatov preizkusov helikopterja med letom; 9. Prilagoditev rezultatov preizkusov letala med letom. 3. DODATEK. Postopek za vrednotenje hrupa propelerskih letal, katerih masa ne presega 8.618 kg in za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta pred 17. novembrom 1988 zaradi izdaje spričevala o hrupu 1. Uvod; 2. Pogoji za preizkušanje in meritve za izdajanje spričeval o hrupu; 3 Meritev hrupa, sprejetega na zemlji, ki ga povzroča letalo v letu; 4. Sporočanje podatkov URSZP in korigiranje izmerjenih podatkov. 4. DODATEK Postopek za vrednotenje hrupa helikopterjev, katerih največja dovoljena vzletna masa ne presega 2.730 kg, zaradi izdaje spričevala o hrupu 1. Uvod; 2. Pogoji za preizkušanje in meritve za izdajanje spričeval o hrupu; 3. Definicija enote za hrup; 4. Meritve hrupa, sprejetega na zemlji, ki ga povzroča helikopter v letu; 5. Prilagoditev rezultatov preizkusov; 6. Sporočanje podatkov URSZP in veljavnost rezultatov. 5. DODATEK. Nadzor hrupa zrakoplovov na letališčih in njihovi bližnji okolici 1. Uvod; 2. Definicija enote za hrup; 3. Merilna oprema; 4. Namestitev terenske opreme. 6. DODATEK. Postopek za vrednotenje hrupa propelerskih letal, katerih masa ne presega 8.618 kg, za katera je bila vloga za potrditev plovnosti za prototip prejeta 17. novembra 1988 ali kasneje, zaradi izdaje spričevala o hrupu 1. Uvod; 2. Pogoji za preizkušanje in meritve za izdajanje spričeval o hrupu; 3. Definicija enote za hrup; 4. Meritve hrupa, sprejetega na zemlji, ki ga povzroča letalo v letu; 5. Prilagoditev rezultatov preizkusov; 6. Sporočanje podatkov URSZP in veljavnost rezultatov. DOPOLNILA A - E DOPOLNILO A) Enačbe za izračun ravni hrupa kot funkcije vzletne mase. DOPOLNILO B) Navodila za izdajanje spričeval o hrupu za propelerska letala "STOL". DOPOLNILO C) Navodila za izdajanje spričeval o hrupu za vgrajene pomožne pogonske enote (APU) in združene sisteme zrakoplova med opreacijami na tleh. DOPOLNILO D) Navodila za vrednotenje alternativne metode za merjenje hrupa helikopterja med priletom. DOPOLNILO E) Uporaba zahtev Priloge št. 16 k Čikaški konvenciji za izdajanje spričeval o hrupu za propelerska letala.
Priloga številka 02 SLOVENSKI SKUPNI LETALSKI PREDPISI S5-JAR 36 - HRUP ZRAKOPLOVOV PODDEL A) - SPLOŠNO S5-JAR 36.1 Obseg urejanja S5-JAR 36.2 Pomen izrazov PODDEL B) - PODZVOČNA REAKTIVNA LETALA IN PROPELERSKA TEŽKA LETALA (3. pogl. 1. dela Priloge št. 16 h Čikaški konvenciji) S5-JAR 36 100 Obseg urejanja S5-JAR 36 110 Merjenje hrupa S5-JAR 36 120 Referenčne točke za merjenje hrupa S5-JAR 36 130 Testne točke za merjenje hrupa S5-JAR 36 140 Največje ravni hrupa S5-JAR 36 150 Prekoračitve ravni hrupa S5-JAR 36 160 Referenčni postopki za certificiranje hrupa S5-JAR 36 1170 Testni postopki PODDEL C) - PROPELERSKA LETALA, KI NE PRESEGAJO 9.000 kg - Vloga za certifikacijo tipa ali izpeljane enačice prejeta 1. julija 1996 ali kasneje (10. pogl. 1. dela Priloge št. 16 h Čikaški konvenciji) S5-JAR 36 200 Obseg urejanja S5-JAR 36 210 Postopek za ovrednotenje hrupa S5-JAR 36 220 Referenčne točke za merjenje hrupa S5-JAR 36 230 Največje ravni hrupa S5-JAR 36 240 Referenčni postopki za certificiranje hrupa S5-JAR 36 250 Testni postopki PODDEL D) - HELIKOPTERJI (8. pogl. 1. dela Priloge št. 16 h Čikaški konvenciji) S5-JAR 36 300 Obseg urejanja S5-JAR 36 310 Postopek za ovrednotenje hrupa S5-JAR 36 320 Referenčne točke za merjenje hrupa S5-JAR 36 330 Največje ravni hrupa S5-JAR 36 340 Prekoračitve ravni hrupa S5-JAR 36 350 Referenčni postopki za certificiranje hrupa S5-JAR 36 360 Testni postopki PODDEL E) - HELIKOPTERJI KI NE PRESEGAJO 2.730 kg NAJVEČJE CERTIFICIRANE VZLETNE MASE (11. pogl. 1. dela Priloge št. 16 h Čikaški konvenciji) S5-JAR 36 400 Obseg urejanja S5-JAR 36 410 Metoda za ovrednotenje hrupa S5-JAR 36 420 Referenčne točke za merjenje hrupa S5-JAR 36 430 Največje ravni hrupa S5-JAR 36 440 Referenčni postopki za certificiranje hrupa S5-JAR 36 450 Testni postopki TEHNIČNI DODATKI DODATEK A) Meritev in analiza izmerjenih vrednosti hrupa zrakoplova v enotah dejansko zaznane ravni hrupa (Perceived noise level) za certificiranje hrupa podzvočnih reaktivnih letal, propelerskih težkih letal in helikopterjev DODATEK B) Postopek za ovrednotenje hrupa za certificiranje propelerskih letal, ki ne presegajo 9.000 kg - Vloga za certifikacijo tipa ali izpeljane enačice prejeta 1. julija 1996 ali kasneje DODATEK C) Postopek za ovrednotenje certificiranja hrupa za helikopterje, ki ne presegajo 2.730 kg največje certificirane vzletne mase DODATEK D) Enačbe za izračunavanje ravni hrupa v odvisnosti od vzletne mase