Na podlagi 7. člena zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil na 5. občni seji dne 28. 1. 2000 sprejela

S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija).
Skrajšano ime je Državna revizijska komisija.

Državno revizijsko komisijo predstavlja predsednik Državne revizijske komisije. V času njegove odsotnosti ali po njegovem pooblastilu opravlja naloge iz njegove pristojnosti in predstavlja Državno revizijsko komisijo njegov namestnik.

Uradni jezik Državne revizijske komisije je slovenščina.
Če ima stranka v postopku revizije sedež v občini, v kateri živi italijanska narodna skupnost, in če posluje v italijanskem jeziku, Državna revizijska komisija na njeno zahtevo izda odločitev o posameznem zahtevku za revizijo v slovenščini in italijanščini.
Če ima stranka v postopku revizije sedež v občini, v kateri živi madžarska narodna skupnost, in če posluje v madžarskem jeziku, Državna revizijska komisija na njeno zahtevo izda odločitev o posameznem zahtevku za revizijo v slovenščini in madžarščini.
Listine, ki so bile izdane v tujem jeziku in so pomembne za odločitev o posameznem zahtevku za revizijo, je dolžna stranka v postopku Državni revizijski komisiji predložiti v overjenem prevodu v slovenski jezik.

Državna revizijska komisija mora pri svojem delu varovati državne, uradne, poslovne in vojaške skrivnosti.
Predsednik Državne revizijske komisije s posebnim notranjim aktom določi, kateri podatki predstavljajo uradno skrivnost. Z istim aktom določi tudi ukrepe in postopke za zavarovanje državne, uradne, poslovne in vojaške skrivnosti.

Za javnost dela Državne revizijske komisije skrbi predsednik. O svojem delu in ugotovitvah Državna revizijska komisija obvešča javnost z javno predstavitvijo letnega poročila o svojem delu in s tiskovnimi konferencami.
O delu Državne revizijske komisije javnost obvešča predsednik Državne revizijske komisije, na podlagi sklepa predsednika pa tudi njegov namestnik.
Predsedniki senatov ali posamezni člani Državne revizijske komisije, ki so pristojni za odločanje o zahtevku za revizijo, lahko v soglasju s predsednikom Državne revizijske komisije seznanijo javnost o posameznem zahtevku za revizijo.
Člani Državne revizijske komisije lahko obveščajo javnost in zastopajo svoje delo glede na področje, za katero so zadolženi.
Vsakdo ima pravico do vpogleda v sprejete sklepe o zahtevkih za revizijo Državne revizijske komisije na način, ki zagotavlja varstvo državne, uradne, poslovne in vojaške skrivnosti ter zagotavlja varstvo zasebnosti prizadetih oseb.

Podrobnejšo organizacijo Državne revizijske komisije, število in nazive delovnih mest z opisi del in nalog ter pogoje za njihovo zasedbo ureja Državna revizijska komisija s posebnim aktom v skladu z ZRPJN in s tem poslovnikom.

Državna revizijska komisija sodeluje z državnimi organi na način, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost Državne revizijske komisije, kot organa nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil.
Državna revizijska komisija navezuje stike in sodeluje s podobnimi ustanovami v drugih državah in deluje v ustreznih mednarodnih organizacijah.

Občno sejo Državne revizijske komisije sestavljajo predsednik in vsi člani Državne revizijske komisije. Odločitve sprejema z javnim glasovanjem. Predlog, ki je dan na glasovanje, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov Državne revizijske komisije.
Če ta poslovnik ne določa drugače, občno sejo Državne revizijske komisije sklicuje in vodi predsednik Državne revizijske komisije. Predsednik Državne revizijske komisije mora sklicati občno sejo najkasneje v roku 15 dni, če večina članov Državne revizijske komisije zahteva obravnavo posameznega strokovnega ali organizacijskega vprašanja.
O občni seji Državne revizijske komisije se vodi zapisnik.

Na občni seji Državne revizijske komisije se:
1. sprejme poslovnik Državne revizijske komisije,
2. sprejme akt o organizaciji in sistemizaciji del in nalog strokovnih in administrativnih delavcev Državne revizijske komisije,
3. na predlog predsednika Državne revizijske komisije sprejme letno poročilo o delu Državne revizijske komisije,
4. na predlog predsednika Državne revizijske komisije sprejme letni finančni načrt Državne revizijske komisije,
5. sprejme zaključni račun Državne revizijske komisije,
6. odloča o vložitvi pobude za uvedbo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona ali predpisa,
7. na predlog predsednika Državne revizijske komisije imenuje in razrešuje namestnika predsednika Državne revizijske komisije,
8. na predlog predsednika Državne revizijske komisije imenuje in razrešuje višje upravne delavce Državne revizijske komisije,
9. na predlog predsednika Državne revizijske komisije oblikuje in sprejema seznam revizijskih izvedencev,
10. na predlog predsednika Državne revizijske komisije oblikuje in sprejema seznam neodvisnih pooblaščenih oseb za vodenje pomirjevalnega postopka,
11. odloča o predlogu ukrepov Vladi Republike Slovenije za odpravo določenih kršitev, ki jih ugotavlja Državna revizijska komisija in predlogu za ustrezne zakonske spremembe ali izdajo podzakonskih aktov,
12. razpravlja in sprejema stališča ter sklepe o pomembnejših organizacijskih in strokovnih vprašanjih,
13. odloča o drugih zadevah, ki so po zakonu ali po tem poslovniku v pristojnosti Državne revizijske komisije.
Sprejeta stališča iz prejšnjega odstavka je potrebno upoštevati pri odločanju v zahtevkih za revizijo in se lahko spremenijo samo na novi občni seji.

Predsednik Državne revizijske komisije:
1. vodi poslovanje in organizira delo Državne revizijske komisije,
2. zastopa in predstavlja Državno revizijsko komisijo,
3. predlaga akt o organizaciji in sistemizaciji del ter nalog strokovnih in administrativnih delavcev,
4. sprejme akt o določanju in varovanju uradne skrivnosti,
5. predlaga in pripravi letno poročilo o delu Državne revizijske komisije in ga predloži Državnemu zboru,
6. izdaja druge splošne in posamične akte, ki urejajo poslovanje Državne revizijske komisije,
7. predlaga imenovanje in razrešitev namestnika predsednika Državne revizijske komisije,
8. odloča o porabi sredstev v skladu z letnim finančnim načrtom,
9. imenuje predsednika, poročevalca in člane senata oziroma posameznega člana Državne revizijske komisije, ki so pristojni za odločanje o posameznem revizijskem zahtevku,
10. izdaja sklepe o imenovanju in razrešitvi upravnih in strokovno-tehničnih delavcev v skladu z zakonom o delavcih v državnih organih,
11. predlaga imenovanje in razrešitev višjih upravnih delavcev,
12. imenuje in predlaga neodvisne pooblaščene osebe za vodenje pomirjevalnega postopka v skladu z ZRPJN,
13. izdaja sklepe o razvrstitvi višjih upravnih, upravnih in strokovno-tehničnih delavcev v plačilne razrede,
14. obvešča javnost o delu Državne revizijske komisije,
15. sklicuje in vodi seje Državne revizijske komisije in strokovne kolegije,
16. pooblašča člane Državne revizijske komisije za organizacijo in vodenje dela na posameznem področju delovanja Državne revizijske komisije,
17. izdaja obvezna navodila,
18. skrbi za uresničevanje stikov z drugimi državnimi organi,
19. odloča o drugih zadevah, ki so po ZRPJN ali po tem poslovniku v njegovi pristojnosti.

Za obravnavanje posameznih vprašanj, ki se nanašajo na delo in organizacijo Državne revizijske komisije, lahko predsednik sklicuje strokovne kolegije članov in delavcev Državne revizijske komisije. Praviloma na strokovnem kolegiju predsedniki senatov, posamezni člani in delavci Državne revizijske komisije predstavijo odločitve ali predloge za odločitve o posameznih zahtevkih za revizijo. Posamezen član Državne revizijske komisije lahko zahteva, da se na strokovnem kolegiju obravnava določeno vprašanje.

Za opravljanje določenih strokovnih opravil v postopku odločanja o zahtevku za revizijo predsednik Državne revizijske komisije, predsedniki senatov ali posamezni člani lahko določijo neodvisne strokovnjake in izvedence iz imenika neodvisnih strokovnjakov in izvedencev.
Državna revizijska komisija vodi imenik neodvisnih strokovnjakov in izvedencev.

Državna revizijska komisija z drugimi akti ureja vprašanja, za katera tako določa ta poslovnik in druga vprašanja, ki se nanašajo zlasti na notranjo organizacijo, na pravice in obveznosti zaposlenih, na njihovo razporejanje, napredovanje, izobraževanje, nagrajevanje in disciplinsko odgovornost ter na notranje pisarniško poslovanje.

Državna revizijska komisija na predlog predsednika Državne revizijske komisije enkrat letno sprejema poročilo o svojem delu in ga poda Državnemu zboru Republike Slovenije. Poročilo o delu vsebuje vse pomembnejše podatke o delu, porabi sredstev, sprejetih stališčih in ugotovitvah Državne revizijske komisije.

Če so v postopku odločanja o zahtevku za revizijo ugotovljene kršitve, ki pomenijo prekršek po predpisih, ki urejajo področje javnih naročil, predsednik Državne revizijske komisije poda predlog za uvedbo postopka pred pristojnim organom.
Če so v postopku odločanja o zahtevku za revizijo ugotovljene nepravilnosti, škode ali zlorabe, če obstaja dvom o gospodarni rabi javnih sredstev, lahko predsednik Državne revizijske komisije obvesti o tem organe za nadzor nad porabo javnih sredstev, nadzorne organe naročnika ali druge pristojne državne organe.

Po prejemu zahtevka za revizijo predsednik Državne revizijske komisije s sklepom dodeli zahtevek za revizijo pristojnemu senatu, določi predsednika in člane senata ter enega ali več poročevalcev, oziroma dodeli zahtevek za revizijo posameznemu članu Državne revizijske komisije.
Poročevalec je član senata, ki poda obrazloženo poročilo, katero vsebuje povzetek zahtevka za revizijo, navedbo pomembnejših dejstev ter predlog za odločitve senata.
Predsednik Državne revizijske komisije ob dodelitvi zahtevka za revizijo, določi, kateri delavci Državne revizijske komisije sodelujejo pri pripravi predloga za odločitve senata oziroma posameznega člana o zahtevku za revizijo. Člani senata oziroma posamezni član dajejo naloge delavcem Državne revizijske komisije ter vodijo njihovo delo povezano s posameznim zahtevkom za revizijo.
Za odločanje o posameznem zahtevku za revizijo predsednik Državne revizijske komisije določi senat oziroma posameznega člana, odvisno od zahtevnosti primera, pri čemer upošteva vrednost predmeta javnega naročila, obsežnost dokumentacije in druge okoliščine, ki so pomembne za presojo zahtevnosti posameznega primera in določila ZRPJN.
Posamezni član Državne revizijske komisije odloča o zahtevku za revizijo, če v skladu s tem poslovnikom ni potrebno imenovati senata, če je Državna revizijska komisija o podobni zadevi že izdala odločitev ali če zaradi različnih okoliščin ni mogoče imenovati senata.
Če posamezni član Državne revizijske komisije po pregledu dokumentacije ugotovi, da bi glede na zahtevnost zahtevka za revizijo moral o njem odločati senat, predlaga predsedniku Državne revizijske komisije, da imenuje senat za odločanje o tem zahtevku.
Najmanj trije člani Državne revizijske komisije lahko zahtevajo od predsednika Državne revizijske komisije, da za odločanje o zahtevku za revizijo imenuje senat in pri tem navedejo razloge za svojo zahtevo.

Predsednik Državne revizijske komisije dodeljuje zahtevke za revizijo poročevalcu oziroma posameznemu članu. Ob dodelitvi zahtevka za revizijo poročevalcu, predsednik Državne revizijske komisije imenuje predsednika in člana senata. Praviloma predsednik Državne revizijske komisije dodeljuje zadeve upoštevaje abecedni red začetnic priimkov članov Državne revizijske komisije po vrstnem redu prejema in ob upoštevanju zaporedja dodeljenih zahtevkov vsem članom Državne revizijske komisije, razen v primeru, da gre za odločanje o podobnem zahtevku za revizijo, o katerem je določen član Državne revizijske komisije že odločal ali v primeru, da ima določen član Državne revizijske komisije posebna strokovna znanja, ki so pomembna za odločanje o zahtevku za revizijo.
Sestava senatov ni stalna.

O prispelih zahtevkih za revizijo se vodi vpisnik.
Predsednik Državne revizijske komisije s posebnim notranjim aktom določi način in vodenje vpisnika.

Član Državne revizijske komisije ne more odločati o zahtevku za revizijo, če je s ponudnikom, zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem ponudnika oziroma z zakonitimi zastopniki, člani organov upravljanja ali odgovornimi osebami naročnika v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi, četudi je ta že prenehala ali v izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega tretjega kolena. Član Državne revizijske komisije ne more odločati o zahtevku za revizijo, če je bil zaposlen pri ponudniku ali naročniku, če od prenehanja zaposlitve ni pretekel rok dveh let.
O navedenih in drugih razlogih za izločitev mora član Državne revizijske komisije nemudoma obvestiti predsednika Državne revizijske komisije, ki odloča o izločitvi. O izločitvi predsednika Državne revizijske komisije se odloči na občni seji Državne revizijske komisije, ki jo sklicuje in vodi namestnik predsednika Državne revizijske komisije.

Senat odloča o zahtevku za revizijo na nejavni seji, ki jo sklicuje in vodi predsednik senata.
O sejah senata se vodi zapisnik, ki obsega tudi zapis o glasovanju predsednika in članov senata in ga podpišejo vsi člani senata.
Senat odloča z večino glasov vseh članov. Predsednik senata in člani senata se ne smejo vzdržati glasovanja.
Na seji senata so poleg predsednika in članov senata lahko prisotne tudi druge osebe, katerih sodelovanje je pomembno za sprejem odločitve o posameznem zahtevku za revizijo.
V primeru odsotnosti ali zadržanosti člana senata predsednik Državne revizijske komisije imenuje nadomestnega člana senata.

Senat oziroma posamezen član Državne revizijske komisije mora odločiti o zahtevku za revizijo in izdati sklep najkasneje v 15 dneh od prejema zahtevka za revizijo in dokumentacije.
V utemeljenih primerih lahko senat oziroma posamezen član Državne revizijske komisije predlaga podaljšanje tega roka za največ 20 dni.
Predsednik senata oziroma posamezen član Državne revizijske komisije mora pred iztekom 15-dnevnega roka, o predlogu podaljšanja roka in razlogih za podaljšanje obvestiti predsednika Državne revizijske komisije, ki o tem izda sklep.
O sklepu Državna revizijska komisija obvesti vlagatelja zahtevka za revizijo, naročnika in ministrstvo, pristojno za finance.

Državna revizijska komisija izdaja odločbe v obliki sklepa.

Sklep o odločitvi o reviziji postopka javnega naročila mora biti pisno izdelan v štirih izvodih.
Vse izvode sklepa podpiše predsednik senata oziroma posamezen član Državne revizijske komisije. En izvod sklepa se vroči vlagatelju zahtevka za revizijo, drugi naročniku, tretji izvod ministrstvu, pristojnemu za finance, četrti pa se hrani pri Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija arhivira pomembnejšo dokumentacijo o posameznem zahtevku za revizijo.

Predlog naročnika ali vlagatelja zahtevka za revizijo, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila obravnava posamezen član Državne revizijske komisije, ki ga imenuje predsednik Državne revizijske komisije, razen v zahtevnejših primerih, ko imenuje senat treh članov.
V primeru, da je predlog na Državno revizijsko komisijo vložen skupaj z zahtevkom za revizijo, predlog obravnava senat oziroma posamezen član v skladu s 16. členom tega poslovnika.

Predsednik senata ali posamezni član lahko s sklepom odloči, da vlagatelj zahtevek za revizijo dopolni ter določi s čim in v kakšnem roku naj se zahtevek dopolni.
Predsednik senata ali posamezni član Državne revizijske komisije lahko zahteva dodatna pojasnila od naročnika ali vlagatelja zahtevka za revizijo, pregleda ostale dokumente, prostore, objekte, naprave oziroma druge dejanske okoliščine pri strankah v postopku ali odloči, da pregled opravi član senata, delavec, neodvisni strokovnjak ali izvedenec Državne revizijske komisije.
Preverjanja pri stranki v postopku je potrebno opraviti tako, da se ugotovijo vsa dejstva in zberejo vsi dokazi, ki so pomembni za odločanje o zahtevku za revizijo. Dejanja se opravijo tako, da sta delovni proces in poslovanje stranke v postopku čim manj motena. Predstavnik stranke v postopku je lahko ves čas prisoten. O opravljenih dejanjih se vodi zapisnik.

Stroški postopka so stroški, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka.
Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo, upošteva senat oziroma posamezni član Državne revizijske komisije le tiste stroške, ki so bili potrebni za postopek revizije oddaje javnega naročila. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči senat oziroma posamezen član Državne revizijske komisije na opredeljeno zahtevo brez obravnave in po skrbni presoji vseh okoliščin.
Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se takšni stroški odmerijo po tarifi.
Povrnitev stroškov se lahko zahteva do izdaje odločitve o zahtevku za revizijo.
O stroških postopka senat oziroma posamezen član Državne revizijske komisije odloči v sklepu, s katerim se odloči v postopku pred Državno revizijsko komisijo ali s posebnim sklepom.

Ta poslovnik sprejme Državna revizijska komisija in začne veljati z dnem, ko poda nanj soglasje Državni zbor RS.
Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.