Na podlagi 12. člena, 21. člena ter prvega in drugega odstavka 23. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba ureja:
– pripravo strateških dokumentov države in proračunskega memoranduma za pripravo predloga proračuna,
– oblikovanje in določitev državnih razvojnih prioritet ter pogoje uvrščanja programov in projektov v predlog proračuna,
– postopke in dokumente priprave predloga proračuna in finančnih načrtov ter drugih dokumentov za pripravo predloga proračuna.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
– “Področja proračunske porabe“ so področja, določena s funkcionalno-programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna, na katerih država deluje oziroma nudi storitve in za katera je bila izoblikovana določena politika z Ustavo Republike Slovenije, zakoni ali drugo odločitvijo Državnega zbora Republike Slovenije;
– “Glavni program“ je splošni program, katerega namen je izvajanje ciljev področij proračunske porabe. Glavni program sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) v okviru sprejetja predloga proračuna. Glavni program se pripravlja in izvršuje preko enega ali več podprogramov pod vodstvom enega ali več ministrstev. V primeru, ko je priprava in izvrševanje glavnega programa razdeljena med dve ali več ministrstev, vlada določi vodilno ministrstvo za pripravo, izvedbo oziroma koordinacijo tega glavnega programa.
– “Podprogram“ je del glavnega programa in ima jasno določene specifične cilje in kazalce učinkovitosti. Podprogram določijo neposredni uporabniki iz drugega odstavka 19. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99; v nadaljevanju: ZJF) ter drugi nevladni neposredni uporabniki v sodelovanju z ministrom, pristojnim za finance, v okviru priprave predloga proračuna. Vsak podprogram je sestavni del le enega glavnega programa, njegovo izvajanje pa je v pristojnosti enega ministrstva oziroma proračunskega uporabnika iz drugega odstavka 19. člena ZJF. Vsak podprogram se izvaja preko ene ali več aktivnosti ali projektov.
– “Projekt ali aktivnost“ se določi na nivoju ene ali več od obstoječih proračunskih postavk. Projekt ali aktivnost odobri predstojnik neposrednega uporabnika. Vsaka aktivnost ali projekt je enoznačno povezana s funkcionalno klasifikacijo. Aktivnost je v času neomejena, medtem ko ima projekt omejeno življenjsko dobo. Vsaka aktivnost ali projekt prispeva k učinkovitosti oziroma rezultatom podprograma, zato morajo biti določeni cilji in kazalci (indikatorji) za vsakega posebej. Projekt ali aktivnost mora biti utemeljena z načeli učinkovitosti in gospodarnosti.
– “Investicijski projekt“ je skupek aktivnosti v okviru neke investicije, katerih cilj je pridobitev koristi v ekonomski dobi projekta; projekt se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo projektno vodenje.
– “Letni izvedbeni načrt“ je obrazložitev finančnega načrta neposrednega uporabnika ali skupine neposrednih uporabnikov in predstavlja njegov program dela.
– “Državna razvojna prioriteta“ je določena s cilji razvoja na nivoju glavnega programa ali podprograma, ki ga določi vlada za proračunsko obdobje kot prednostno.

Strateški okvir za pripravo predloga proračuna predstavlja Strategija gospodarskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju: SGRS). SGRS je strateški dokument države, ki na podlagi problemske analize opredeljuje razvoj dejavnikov gospodarskega razvoja, dolgoročne cilje in ciljni razvojni scenarij ter osnovne smeri delovanja na posameznih področjih delovanja države. SGRS je sintezni indikativni dokument, ki upošteva socialne, prostorske, okoljske, regionalne, sektorske in druge potenciale, omejitve in pogoje.
Dolgoročne cilje ter globalne makrofiskalne in druge omejitve proračunov določajo:
– SGRS,
– proračunski memorandum in
– drugi dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja (razvojne strategije področij).
SGRS se kot usmeritev upošteva pri določanju državnih razvojnih prioritet, makrofiskalnih okvirov javnih financ, glavnih programov, podprogramov, projektov in aktivnosti ter za določanje meril za uvrščanje projektov in aktivnosti v podprograme in le-te v glavne programe.

Sklep o pripravi SGRS sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva, pristojnega za razvoj. Nosilec priprave dokumenta je minister, pristojen za razvoj, ki projekt izvede v sodelovanju z ministrom, pristojnim za finance, ter drugimi ministrstvi, raziskovalnimi organizacijami in širšo strokovno javnostjo.
SGRS sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade.

Razvojna strategija področja proračunske porabe (v nadaljevanju: razvojna strategija področja) je strateški dokument področja, v katerem so določeni specifični razvojni cilji države ter strategije in politike za izvajanje teh ciljev na posameznih področjih proračunske porabe, in ki podpira izvajanje SGRS.
Razvojno strategijo področja za srednjeročno obdobje sprejme vlada v postopku sprejemanja proračuna na predlog nosilnega ministrstva.

SGRS oziroma razvojne strategije področij se prilagodi spremenjenim razmeram, če se ugotovi tolikšna odstopanja v podlagah, na katerih temeljijo, da SGRS oziroma razvojne strategije področij niso več izvedljive ali če to narekujejo drugi utemeljeni razlogi.
Postopek za spremembe in dopolnitve SGRS oziroma razvojnih strategij področij je enak postopku za njihovo pripravo in potrditev.

Vlada uporablja SGRS kot vodilo pri svojem delu. Izvajanje SGRS spremlja predvsem tako, da primerja skladnost ukrepov in odločitev s SGRS ter obravnava poročilo o makroekonomskih gibanjih in uresničevanju ekonomske in strukturne politike ter jesensko poročilo iz 8. in 21. člena te uredbe.

Minister, pristojen za razvoj, izdela v začetku leta poročilo o makroekonomskih gibanjih in uresničevanju ekonomske in strukturne politike (v nadaljevanju: poročilo).
Poročilo predstavlja eno od strokovnih osnov za pripravo državnega proračuna.
Poročilo vsebuje:
– analizo stanja mednarodnega ekonomskega okolja,
– analizo domačih strukturnih reform,
– kratkoročno konjunkturno analizo gospodarskih gibanj z oceno osnovnih makroekonomskih agregatov in sistema nacionalnih računov preteklega, tekočega in prihodnjega leta v obsegu, potrebnem za pripravo makrofiskalnega scenarija,
– analizo razvojnih dejavnikov z različnih razvojnih vidikov,
– sintezno oceno izvajanja SGRS in agregatnih učinkov Državnega razvojnega programa RS,
– analizo in osnovne usmeritve tekoče ekonomske politike,
– podrobne ocene makroekonomskih agregatov in gospodarskih gibanj v tekočem letu in scenarij za prihodnja štiri leta,
– analizo stanja na socialnem področju, ki izhaja iz poročila o socialnem razvoju z dveletno periodo ter
– dokumentacijsko prilogo s časovnimi vrstami makroekonomskih kazalcev in nacionalnih računov.
Poročilo se izdela do sredine meseca marca in predstavlja podlago za pripravo pomladanskega poročila v mesecu juniju, ki ga obravnava vlada na predlog ministra, pristojnega za razvoj.

Na podlagi SGRS, poročila iz prejšnjega člena ter podatkov iz predhodnih proračunov, se v mesecu marcu izdela makrofiskalni scenarij za pripravo predloga proračuna (v nadaljevanju: makrofiskalni scenarij).
Makrofiskalni scenarij prikazuje možne okvire financiranja javnih potreb in je strokovna podlaga za pripravo proračunskega memoranduma in proračuna.
Makrofiskalni scenarij pripravi ministrstvo, pristojno za finance, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za razvoj, ter Banko Slovenije.
Makrofiskalni scenarij se pripravi za tekoče leto in za naslednja štiri leta in vključuje:
– oceno tekočih makroekonomskih gibanj in ciljni razvojni scenarij,
– osnovne usmeritve ekonomske in javnofinančne politike,
– oceno prejemkov in izdatkov državnega in občinskih proračunov ter celotnih bilanc javnega financiranja in
– osnutek globalnega razreza proračunskih izdatkov.

Do sredine meseca aprila minister, pristojen za finance, na podlagi makrofiskalnega scenarija, podatkov iz veljavnega proračuna, dejansko realiziranih gibanj v preteklosti, ob upoštevanju SGRS in razvojnih strategij področij ter na podlagi novih predvidenih politik, pripravi in predloži vladi za obravnavo na pomladanski proračunski seji predlog izhodišč za pripravo proračuna. Dokument se imenuje “Makrofiskalni scenarij in proračunska izhodišča za obdobje..........“ in vsebuje naslednje elemente:
– makrofiskalni scenarij,
– globalni nominalni okvir prihodkov in odhodkov proračuna po ekonomski klasifikaciji z navedbo ciljne višine primanjkljaja ali presežka,
– globalni nominalni okvir odhodkov proračuna z navedbo razreza izdatkov po področjih proračunske porabe in glavnih programih v skladu s funkcionalno-programsko klasifikacijo.

Pomladanska seja vlade se prične po preteku enega tedna od predložitve predloga izhodišč za pripravo proračuna iz prejšnjega člena.
Na seji vlada uskladi in določi globalni razrez proračunskih izdatkov za področja proračunske porabe do ravni glavnih programov.
Vlada pri usklajevanju upošteva SGRS, razvojne strategije področij ter načelo, da je za povečanje proračunskih odhodkov za posamezne glavne programe praviloma potrebno zmanjšati proračunske odhodke na ostalih glavnih programih proračunske porabe, tako, da spremembe ne vplivajo na skupni obseg predlaganih proračunskih izdatkov.
Vlada na pomladanski proračunski seji uskladi in določi:
– globalni nominalni okvir prihodkov in odhodkov proračuna po ekonomski klasifikaciji z navedbo ciljne višine primanjkljaja ali presežka za obdobje naslednjih štirih let,
– razrez proračunskih izdatkov za področja proračunske porabe in glavne programe za obdobje naslednjih štirih let in
– državne razvojne prioritete za naslednje proračunsko obdobje.

Proračunski memorandum je v skladu s 14. členom ZJF akt, s katerim vlada na podlagi sklepov pomladanske proračunske seje določi:
– predpostavke gospodarskega razvoja za tekoče in prihodnje leto ter ciljni razvojni scenarij za nadaljnja tri leta;
– osnovne usmeritve ekonomske in javnofinančne politike,
– oceno prejemkov in izdatkov državnega in občinskih proračunov ter celotnih bilanc javnega financiranja,
– predvidene spremembe državnega in občinskega premoženja, ter državnega, občinskega in javnega dolga,
– globalni pregled prevzetih obveznosti za državni proračun, ki terjajo plačilo v prihodnjih letih,
– usmeritve za določitev politike načrta razvojnih programov,
– globalni razrez proračunskih izdatkov za področja proračunske porabe in glavne programe ter
– državne razvojne prioritete.
Vlada sprejme proračunski memorandum v mesecu aprilu tekočega leta.

V mesecih maju in juniju pripravijo koordinatorji skupin neposrednih uporabnikov iz drugega odstavka 19. člena ZJF ter drugi nevladni neposredni uporabniki (v nadaljevanju: predlagatelji) podrobne predloge finančnih načrtov, strukturirane po:
– glavnih programih,
– podprogramih ter
– aktivnostih in projektih.
Predlog finančnega načrta predlagatelja sestoji iz finančnega načrta ter njegove obrazložitve. Obrazložitev predloga finančnega načrta mora vsebovati:
– povzetek ciljev iz razvojnih strategij področij in glavnih programov ter podprogramov na posameznem področju proračunske porabe,
– prikaz ciljev projektov, aktivnosti in investicijskih projektov v okviru uresničevanja ciljev iz prejšnje alinee,
– zakonske in druge podlage, na katerih temeljijo predvidene strategije, glavni programi, podprogrami, projekti, aktivnosti in investicijski projekti,
– fizične, finančne in opisne kazalce, s katerimi merimo zastavljene cilje,
– izhodišča in kazalce, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev,
– druga pojasnila, ki omogočajo razumevanje predlaganih ciljev,
– poročilo o doseženih ciljih in rezultatih strateških dokumentov ter glavnih programov oziroma podprogramov za obdobje prvega polletja tekočega leta.
Pri pripravi predlogov in obrazložitev finančnih načrtov predlagatelji upoštevajo proračunski memorandum in navodilo za pripravo predloga proračuna.
Predlagatelji finančnih načrtov v predlogu finančnega načrta posebej označijo podprograme, aktivnosti in projekte, ki:
– se izvajajo na ravni regij ali občin in predstavljajo sofinanciranje regionalnih ali občinskih razvojnih programov ali
– so del Državnega razvojnega programa Republike Slovenije.
Predlog finančnega načrta predložijo predlagatelji ministru, pristojnemu za finance, do 15. junija tekočega leta oziroma najkasneje v dvajsetih dneh od prejetja navodila za pripravo predloga proračuna.
Do sredine julija tekočega leta pripravi minister, pristojen za finance, predlog proračuna za prihodnje leto.

Obrazložitev finančnega načrta predlagatelja predstavlja njegov program dela oziroma letni izvedbeni načrt.
Letni izvedbeni načrt se lahko izdela tudi za posamezno področje, ki ga s svojo dejavnostjo pokriva predlagatelj.
Povzetek letnih izvedbenih načrtov vladnih neposrednih uporabnikov predstavlja letni program dela vlade.

Navodilo za pripravo predloga državnega proračuna vsebuje:
– temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračunov,
– oceno bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja državnega proračuna v prihodnjih dveh letih,
– s strani vlade za predlagatelja določeni okvirni razrez pravic porabe po glavnih programih in podprogramih in nominalni prirast po posameznih področjih proračunske porabe,
– navodila in roke za pripravo:
– obrazložitve finančnih načrtov,
– načrta razvojnih programov za obdobje naslednjih štirih let,
– načrta delovnih mest,
– načrta nabav in gradenj,
– programa prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja ter
– drugih načrtov namenskih prejemkov proračuna (donacije, lastna dejavnost),
– podroben terminski načrt za pripravo predloga proračuna po navodilih iz četrte alinee tega člena,
– obrazce za pripravo proračuna ter
– druga podrobna tehnična navodila za pripravo predloga proračuna.

Načrt razvojnih programov je sestavni del proračuna, ki se ob upoštevanju določb iz 12. člena ZJF prikaže po:
– posameznih programih neposrednih uporabnikov,
– posameznih področjih proračunske porabe, glavnih programih, podprogramih ter posameznih projektih in aktivnostih.
Načrt razvojnih programov se izdela za obdobje celotnega trajanja v načrt vključenih programov in projektov, v proračunu pa se prikaže po vrstah izdatkov ter virih sredstev za njihovo izvedbo za proračunsko leto, na katerega se nanaša ter za naslednja tri leta:
– za projekte in programe investicijskega značaja,
– za projekte in programe investicijskih transferov ter
– za državne pomoči.
Načrt razvojnih programov se dopolnjuje vsako leto ob pripravi proračuna.

Pri načrtovanju proračuna in finančnih načrtov za naslednja štiri leta, se v načrt razvojnih programov praviloma prednostno uvrsti glavne programe, podprograme, projekte in aktivnosti, ki so že predvideni za izvajanje v proračunskem obdobju, za katerega se pripravlja proračun (v veljavnem proračunu), zatem pa se izbira in uvršča glavne programe, podprograme, projekte in aktivnosti, ki se bodo na novo uvrstili v načrt razvojnih programov.
Za proračunsko leto, za katero se pripravlja proračun, se vključi v načrt razvojnih programov izdatke do višine globalnega razreza proračunskih izdatkov na nivoju področij proračunske porabe ter glavnih programov iz proračunskega memoranduma, za naslednja leta pa se kot omejitev upošteva predvidena nominalna rast razpoložljivih sredstev v skladu s predvidevanji v proračunskem memorandumu.

Projekt oziroma aktivnost lahko konkurira za uvrstitev v glavne programe in podprograme, ki so sestavni del načrta razvojnih programov, če izpolnjuje naslednje pogoje:
– usklajenost ciljev s cilji SGRS in cilji proračunskega memoranduma,
– če je za projekt investicijskega značaja izdelana investicijska dokumentacija v skladu s predpisano uredbo o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Uradni list RS, št. 82/98, 86/98 in 43/99; v nadaljevanju: uredba o enotni metodologiji) ter potrjena najmanj na nivoju predinvesticijske zasnove,
– če je projekt možno realizirati v predvidenem obdobju (pridobitev soglasij in dovoljenj, kot npr. lokacijsko dovoljenje itd.),
– če posamezen program ali projekt izpolnjuje pogoje zakona o nadzoru nad državnimi pomočmi (Uradni list RS, št. 1/00),
– če je projekt, ki je sestavni del investicijskih transferov občinam, izdelan v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance (navodilo o načinu in postopkih za izdajo soglasij za investicije v občinah, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 55/99).
Predlog programa ali projekta, ki teh pogojev ne izpolnjuje, se ne sme uvrstiti v načrt razvojnih programov.

O uvrstitvi projektov in aktivnosti v glavne programe in podprograme, ki so del načrta razvojnih programov, ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena, odločajo tudi:
– merila učinkovitosti in gospodarnosti investicij, ki so določena v uredbi o enotni metodologiji,
– merila, ki odražajo cilje SGRS in državne razvojne prioritete za tekoče obdobje ter
– merila in pogoji, ki se jih vnaprej določi za rangiranje projektov v področja proračunske porabe.

Minister, pristojen za finance, predloži vladi predlog državnega proračuna do 15. septembra tekočega leta.
Vlada predloži predlog proračuna do 30. septembra tekočega leta Državnemu zboru v sprejem.

Jesensko poročilo je ena od strokovnih osnov za pripravo dopolnjenega predloga državnega proračuna.
Jesensko poročilo vsebuje:
– podrobnejšo novelirano kratkoročno makroekonomsko analizo,
– oceno makroekonomskih agregatov za tekoče leto,
– glavne usmeritve ekonomske politike,
– podrobno napoved gospodarskih gibanj v prihodnjem letu in
– projekcijo srednjeročnih gospodarskih gibanj za nadaljnja štiri leta.
Jesensko poročilo obravnava vlada v mesecu novembru na predlog ministra, pristojnega za razvoj.
Dopolnjeni predlog državnega proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov z dopolnjenimi programi dela oziroma letnimi izvedbenimi načrti.
Dopolnjeni predlog državnega proračuna sprejme Državni zbor v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema proračun.

Dolgoročni programski dokumenti področij določajo način izvajanja SGRS ter razvojnih strategij področij v okviru sprejemanja in uresničevanja državnega proračuna.
Dolgoročni programski dokumenti so:
– Državni razvojni program Republike Slovenije,
– regionalni razvojni programi,
– prostorski plani ter
– nacionalni programi in drugi razvojni programi.
Dolgoročne programske dokumente se pripravi upoštevaje strukturo področij proračunske porabe. V primeru, da posamezni programski dokument posega v več področij proračunske porabe, ga pripravi nosilno ministrstvo v sodelovanju z ostalimi pristojnimi ministrstvi.
Regionalni razvojni program je temeljni izvedbeni dokument na regionalni ravni, ki določi razvojne prednosti regije in finančno ovrednotene glavne programe in podprograme. Pripravi se upoštevaje zakonodajo s področja spodbujanja skladnega regionalnega razvoja.
Prostorski plani so državni prostorski plan in prostorski plani lokalnih skupnosti. Pripravijo se skladno s prostorsko zakonodajo.

Dolgoročni programski dokumenti morajo prikazati vsaj:
– strateške cilje,
– fizične in finančne indikatorje, potrebne za spremljanje njihovega uresničevanja in merjenje doseganja ciljev,
– usklajen indikativni finančni načrt s prikazom skupnih stroškov in virov financiranja (državni proračun, vključujoč mednarodne donacije, proračuni lokalnih skupnosti, ostali viri, kot so privatna sredstva itd.) po posameznih letih,
– predhodno napoved učinkov njihovega uresničevanja na gospodarstvo in socialo, varstvo okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora,
– prikaz skladnosti ciljev z državnimi razvojnimi prioritetami in s SGRS,
– podrobno razčlenjen institucionalni okvir in organizacijo izvajanja, vrednotenja in nadzora,
– prikaz aktivnosti za uveljavitev načela partnerstva s socialnimi in lokalnimi partnerji ter institucijami civilne družbe v postopkih priprave in izvajanja.
Kot pomoč pri oblikovanju finančnih in fizičnih indikatorjev se lahko uporabijo podatki Statističnega urada Republike Slovenije, kjerkoli je to primerno.

Državni razvojni program Republike Slovenije (v nadaljevanju: DRP-RS) je dolgoročni indikativni, praviloma sedemletni, izvedbeni dokument SGRS in drugih dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja, ki prikazuje državne razvojne prioritete, glavne programe in podprograme.
DRP-RS sprejme vlada na predlog ministra, pristojnega za razvoj in v sodelovanju z ministrom, pristojnim za finance ter ministri, pristojnimi za področja proračunske porabe.
DRP-RS se pripravi na nivoju glavnih programov in podprogramov.
Podprogram je v smiselno celoto zaokrožena skupina projektov ali drugih instrumentov ekonomske politike s skupnim specifičnim ciljem. Podprogram je najbolj podrobna raven razčlenitve DRP-RS in se kot celota uvrsti v finančni načrt enega samega proračunskega uporabnika. Podprogram se izvede preko enega ali več projektov.
Pri določanju števila državnih razvojnih prioritet, glavnih programov in podprogramov ter obsega sredstev, ki se namenjajo za njihovo realizacijo, se kot podlaga upošteva proračunski memorandum, predlog proračuna oziroma sprejeti proračun in SGRS.
Minister, pristojen za razvoj, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za finance, po potrebi izdaja navodila in metodološka pojasnila za pripravo, spremljanje in izvajanje DRP-RS.

Dolgoročni programski dokument se prilagodi spremenjenim razmeram, če se ugotovi tolikšna odstopanja v podlagah, na katerih temelji, da ni več izvedljiv ali če to narekujejo drugi utemeljeni razlogi.

Ta uredba se smiselno uporablja tudi za pripravo proračunov lokalnih skupnosti ter finančnih načrtov posrednih uporabnikov ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Do sprejema SGRS in razvojnih strategij področij po tej uredbi, se pri pripravi državnega proračuna upošteva razpoložljive področne strategije in programe (vključno nacionalne programe) ter analize v okvirih omejitev, ki so navedene v vsakoletnem proračunskem memorandumu ter navodilu za pripravo proračuna Republike Slovenije.
Državni razvojni program Republike Slovenije se začne pripravljati sočasno s pripravo proračuna Republike Slovenije za leto 2001.
Roki iz uredbe veljajo za pripravo državnega proračuna za leto 2002.

Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.