Na podlagi 46. člena statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99) je Nadzorni odbor občine Braslovče na seji dne 29. 5. 2000 sprejel
P O S L O V N I K
Nadzornega odbora občine Braslovče
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora občine Braslovče ter opredeljuje njegove pristojnosti.
2. člen
Nadzorni odbor občine Braslovče (v nadaljnjem besedilu: nadzorni odbor) je pri svojem delu neodvisen in ni vezan na nikogaršnja navodila.
Nadzorni odbor je pri svojem delu vezan na ustavo, zakonodajo in občinske predpise. Nadzorni odbor opravlja svoje naloge pošteno, strokovno, vestno in nepristransko.
3. člen
Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja infrastrukturo in sredstva Občine Braslovče (v nadaljnjem besedilu: občina).
Pri svojem delu uporablja nadzorni odbor enak žig kot občinski svet občine, s tem, da je v notranji krožnici namesto naziva občinski svet naziv nadzorni odbor. Glede uporabe in shranjevanja se smiselno uporabljajo določila poslovnika občinskega sveta za pečat občinskega sveta.
Strokovno in administrativno podporo za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
4. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Morebitne omejitve javnosti opredeljuje ta poslovnik.
II. ORGANIZACIJA IN PRISTOJNOSTI
5. člen
Nadzorni odbor zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora ali od predsednika pooblaščen član nadzornega odbora.
6. člen
Nadzorni odbor opravlja nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo ter gospodarno in učinkovito rabo sredstev občinskih javnih financ, v okviru tega zlasti:
– nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzor nad porabo sredstev občinskega proračuna,
– nadzor nad finančnim poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev,
– ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, posvetovalnih teles krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij, občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem,
– nadzor pravnih predpisov in aktov, s katerimi so določeni nameni porabe javnih sredstev občine,
– nadzor obligacijskih in finančnih listin, ki nastajajo ob porabi občinskih javnih sredstev,
– nadzor porabe sredstev državnega proračuna, ki jih pridobijo osebe iz prve do tretje alinee četrtega odstavka 23. člena tega poslovnika, ter
– opravlja druge naloge, določene z drugimi državnimi in občinskimi predpisi.
7. člen
Naloga predsednika je, da:
– vodi in organizira delo odbora,
– predlaga dnevni red sej ter sklicuje in vodi seje odbora,
– podpisuje sklepe, zapisnike, poročila in druge akte odbora,
– skrbi za izvajanje sprejetih sklepov,
– sodeluje z organi občine, občinsko upravo, ter drugimi organi občine, opredeljenimi v statutu občine,
– izdela predlog potrebnih sredstev za delo nadzornega odbora,
– opravlja naloge, opredeljene v ostalih državnih in občinskih predpisih.
8. člen
Nadzorni odbor opravlja svoje naloge na sejah. Za opravljanje nalog nadzornega odbora se šteje tudi delovanje članov pri izvajanju sklepov o izvedbi nadzora, ne glede na to, kje se tak sklep teritorialno izvaja.
Nadzorni odbor deluje na podlagi tega poslovnika. Za vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se uporablja statut občine, poslovnik občinskega sveta občine ter predpisi o lokalni samoupravi.
Glede postopkovnih določb se za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, uporablja zakon, ki ureja upravni postopek.
Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom in se nanašajo na metode in standarde nadzora, se uporabljajo predpisi, ki urejajo ta vprašanja za delo Računskega sodišča Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče).
III. NAČIN DELA NADZORNEGA ODBORA
9. člen
Delo in seje nadzornega odbora organizira in vodi predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa s strani predsednika pooblaščen član nadzornega odbora.
10. člen
Predlog dnevnega reda seje poda predsednik skupaj z vabilom za sejo.
Predloge glede dnevnega reda lahko poda vsak član nadzornega odbora, in sicer do odločanja o dnevnem redu. O predlogih predsednika in o predlogih članov glede dnevnega reda odloča nadzorni odbor s sprejetjem dnevnega reda seje.
Nadzorni odbor mora v okviru dnevnega reda obravnavati zadeve, ki jih je s sklepom predlagal občinski svet ali župan.
11. člen
Vabilo za sklic seje nadzornega odbora s predlaganim dnevnim redom se posreduje članom praviloma sedem dni pred datumom seje.
Rok iz prvega odstavka tega člena se lahko skrajša v primeru nujnih zadev ali na pobudo katerega od članov, na podlagi presoje predsednika.
Predsednik nadzornega odbora mora v predlog dnevnega reda vnesti točko, v okviru katere se pregleda in sprejme zapisnik prejšnje seje in pregleda in sprejme poročilo o izvrševanju sprejetih sklepov.
Skupaj z vabilom za sklic seje se posreduje tudi gradivo k posameznim točkam dnevnega reda.
Če je podan predlog za točko dnevnega reda iz drugega odstavka prejšnjega člena tega poslovnika, morebitno gradivo zagotovi član, ki predlaga točko dnevnega reda ob strokovni in tehnični pomoči občinske uprave.
Če je na podan predlog za točko dnevnega reda iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega poslovnika, se skupaj s tem predlogom nadzornemu odboru posreduje tudi morebitno gradivo o zahtevi občinskega sveta ali župana.
12. člen
Predsednik lahko povabi na sejo pripravljavce gradiv, strokovne sodelavce občinske uprave, ožjih delov občine, občinskega sveta in njegovih delovnih teles, nadzorovane osebe, ki so predmet nadzora ter župana.
13. člen
Nadzorni odbor je sklepčen, če je prisotna večina članov.
Nadzorni odbor veljavno odloča z večino opredeljenih glasov.
14. člen
O seji nadzornega odbora se napiše zapisnik. V zapisnik se vnašajo:
– zaporedna številka seje, kraj, datum, ura začetka in konca seje,
– navedba prisotnih in opravičeno odsotnih članov ter navedba ostalih prisotnih na seji,
– sprejet dnevni red,
– poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje,
– sklepe pri točkah dnevnega reda z navedbo, koliko glasov je bilo za, proti in vzdržanih,
– morebitna ločena mnenja,
– izjave in povzetki razprav članov, na njihovo zahtevo,
– izjave in povzetki razprav ostalih prisotnih, če tako odloči nadzorni odbor na njihovo zahtevo.
Zapisnik podpišeta predsedujoči seje in zapisnikar.
15. člen
Po opravljeni razpravi k posameznim točkam dnevnega reda predsednik oblikuje predlog sklepa in ga da na glasovanje. Predlog sklepa lahko poda tudi kateri od članov nadzornega odbora, če se ne strinja s predsednikovim predlogom sklepa. V takem primeru se najprej glasuje o predlogu sklepa, ki ga je podal predsednik. Če je tak predlog sprejet, se o drugih predlogih sklepov glede iste zadeve ne glasuje. Če pa predlog sklepa predsednika ni sprejet, se glasuje o drugih predlogih sklepov po vrstnem redu predlaganja. Ko je sprejet eden od predlogov sklepov, se o ostalih, ki mu sledijo glede iste stvari ne glasuje več.
Sklep je sprejet, ko prejme večino opredeljenih glasov.
Glasuje se javno z dvigovanjem rok ali pa tajno, če tako sklene nadzorni odbor. Za način in postopek glasovanja se smiselno uporabljajo določila poslovnika občinskega sveta.
16. člen
Zapisnik in ostala gradiva za sejo nadzornega odbora se hranijo v arhivu občine. Zapisniki in sklepi se hranijo trajno, gradivo pa deset let.
Nagrajevanje članov nadzornega odbora se uredi z aktom občinskega sveta občine.
IV. POSTOPEK NADZORA
A) Oblike nadzora
17. člen
Nadzorni odbor opravlja svoje naloge v okviru rednega in izrednega nadzora.
18. člen
Redni nadzor se opravlja na podlagi sprejetega letnega programa nadzora. V letni program nadzora se vključujejo obvezni nadzor in fakultativni nadzor.
Letni program nadzora se praviloma sestavlja ob koncu leta za naslednje leto. Spremembe letnega programa nadzora se lahko sprejmejo kadarkoli med letom, še posebej, če gre za spremembe iz tretjega odstavka 22. člena tega poslovnika.
19. člen
Obvezni nadzor predstavlja:
– letni nadzor predlogov proračuna, finančnih načrtov ter zaključnega računa proračuna občine,
– letni nadzor finančnih načrtov ter računovodskih izkazov javnih zavodov, javnih podjetij ter občinskih skladov, katerih ustanoviteljica, soustanoviteljica ali lastnica poslovnih deležev je občina,
– polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem,
– nadzor nad zadevami iz pristojnosti nadzornega odbora, ki ga do sprejema letnega programa dela predlaga s sklepom občinski svet ali župan.
Uvrstitev v obvezni nadzor iz zadnje alinee prejšnjega odstavka tega člena opravi nadzorni odbor na podlagi poziva občinskemu svetu in županu, da naj predlagata nadzor, ki sicer ni zajet v prvi do četrti alinei prvega odstavka tega člena. Rok za predlaganje ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
Če nadzorni odbor ne prejme predloga iz zadnje alinee prvega odstavka tega člena v roku iz drugega odstavka tega člena, nadzor vseeno opravi v okviru izrednega nadzora na podlagi drugega odstavka 41. člena statuta občine.
20. člen
Fakultativni nadzor je tisti nadzor, ki je vnesen v letni program dela na podlagi predlogov kateregakoli od članov nadzornega odbora ob sprejemanju letnega programa nadzora.
S tem, ko je predlog iz prejšnjega odstavka vnesen v letni program dela, postane njegova izvedba za nadzorni odbor obvezna.
21. člen
Izredni nadzor je nadzor, ki ga kadarkoli med letom s sklepom nadzorni odbor sklene izvesti v skladu s svojimi pristojnostmi.
Pobude za izredni nadzor lahko poda katerikoli od članov, katerikoli od organov, teles, komisij v sklopu občine, najmanj pet občanov občine, katerikoli organ, telo ali komisija Republike Slovenije, ter pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost, katere sedež oziroma prebivališče je na ozemlju občine.
Te pobude morajo biti obrazložene.
Nadzorni odbor mora na zahtevo pobudnikov iz prvega odstavka tega člena zagotoviti tajnost pobude, pobudnikov in vsebine pobude. V tem primeru se ne sme nikjer navesti tisti del pobude, za katerega je pobudnik zahteval, da se zanj zagotovi tajnost. V takem primeru postane pobuda v primeru izvedbe nadzora formalno pobuda nadzornega odbora.
22. člen
V primeru pobude iz prejšnjega člena tega poslovnika opravi nadzorni odbor razpravo o pobudi ter s sklepom odloči o izvršitvi nadzora. Nadzorni odbor lahko po presoji tudi sklene, da bo tovrstni sklep uvrstil v letni program nadzora za naslednje leto.
V primeru, da je podan predlog na podlagi tretjega odstavka 19. člena tega poslovnika, se nadzor opravi ne glede na morebitno odklonilno stališče nadzornega odbora. Lahko pa nadzorni odbor v tem primeru zahteva dodatno obrazložitev predlagatelja.
Če je izvršitev izrednega nadzora sprejeta, se vnese v letni program nadzora.
B) Izvedba nadzora
23. člen
Po tem postopku se opravi nadzor ne glede na to, za katero od oblik nadzora gre.
Nadzor se prične z vročitvijo sklepa o nadzoru nadzorovani osebi.
Nadzorovana oseba je tista fizična ali pravna oseba, glede katere je nadzorni odbor pričel postopek nadzora.
V pristojnosti nadzornega odbora je, da lahko v krog nadzorovanih oseb uvrsti:
– občino z vsemi ožjimi enotami,
– javne zavode, javne sklade in javna podjetja, katerih ustanoviteljica, soustanoviteljica ali lastnica deležev je občina,
– javni zavodi, javni skladi, javna podjetja oziroma druge fizične in pravne osebe, ki na območju občine ali za občino in občane občine opravljajo storitve javnega značaja in ki so jim za opravljanje teh storitev v proračunu občine namenjena proračunska sredstva,
– vse druge pravne in fizične osebe (društva, zveze, organizacije, gospodarske družbe, ipd.), ki prejemajo iz občinskega proračuna kakršnekoli transfere ali dotacije za del, ki se nanaša na nadzor porabe teh sredstev v smislu 6. člena tega poslovnika.
24. člen
Nadzorni odbor izda na predlog predsednika nadzornega odbora pred izvedbo nadzora sklep o izvedbi nadzora.
V sklep se navede:
– opredelitev vsebine nadzora,
– čas in kraj izvedbe nadzora,
– navedbo nadzorovane osebe,
– navedbo člana nadzornega odbora, ki je pristojen za izvedbo nadzora (pristojni član).
Če nadzorovana oseba smatra, da ne gre za nadzor iz pristojnosti nadzornega odbora, lahko poda ugovor v roku 8 dni od vročitve na nadzorni odbor.
Pristojni član, ki je bil s sklepom zadolžen za izvedbo nadzora, poroča o utemeljenosti ugovora. Če ugovor ni utemeljen, nadzorni odbor sklep potrdi, s čimer postane tak sklep dokončen. Če pa je ugovor utemeljen, izda sklep o ustavitvi nadzora. V tem primeru nadzorni odbor nadzora ne opravi. Lahko pa po lastni presoji zaprosi računsko sodišče, da v takem primeru uvrsti nadzorovano osebo v izvedbo revizije s strani računskega sodišča.
25. člen
V postopku izvedbe nadzora ima pristojni član pravice in pristojnosti v skladu s statutom občine in predpisi o lokalni samoupravi.
V postopku nadzora so odgovorne osebe nadzorovane osebe dolžne pristojnemu članu nadzornega odbora predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Pristojni član ima pravico zahtevati vse podatke, ki so potrebni za izvedbo nadzora. Poleg tega lahko zaprosi za pomoč pri izvedbi nadzora katerega od drugih članov nadzornega odbora, ki so mu v tem primeru pomoč dolžni zagotoviti. Občinski organi imajo posebno dolžnost, da zagotovijo podatke, ki jih od njih zahteva pristojni član glede izvedbe nadzora.
Lahko pa v postopku nadzora pritegne k sodelovanju zunanje neodvisne strokovnjake posameznih strok. Strokovne naloge nadzora lahko opravi strokovnjak, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo s strokovnjakom sklepa župan. Nadzorni odbor ni vezan na mnenja zunanjega strokovnjaka.
Če je bila pri nadzorovani osebi opravljena komercialna revizija, lahko pristojni član svoje poročilo upre na izsledke te revizije, če preceni, da izraženo mnenje resnično in pošteno podpira izkazano stanje pri nadzorovani osebi.
26. člen
Po opravljenem nadzoru sestavi pristojni član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem so navedeni zlasti:
– nadzorovana oseba,
– odgovorne osebe,
– predmet nadzora oziroma pregleda,
– ugotovitve,
– mnenje,
– obrazložitev mnenja,
– morebitna priporočila,
– predlogi ukrepov ter
– pouk o pravici do ugovora.
27. člen
Bistven del poročila je mnenje, s katerim nadzorni odbor izrazi svoje resnično in pošteno mnenje o zakonitosti, namembnosti ter gospodarni in učinkoviti rabi sredstev javnih financ. Mnenje je lahko:
– pozitivno (mnenje brez pridržkov),
– negativno,
– s pridržkom, ali
– odklonilno.
Negativnemu mnenju ali mnenju s pridržkom lahko nadzorni odbor doda predloge občinskemu svetu, županu, kateremu drugemu pristojnemu organu ali nadzorovani osebi o razrešitvi odgovornih oseb, ustavitvi financiranja do odprave napak, ali kateri od primernih ukrepov, ki bi lahko privedli do odprave nepravilnosti.
Če pa je podano odklonilno mnenje, ki se poda v primeru, ko zelo slabo stanje knjigovodstva pri nadzorovani osebi (manjkajo knjigovodske listine ipd.) ne omogoča izdelave mnenja, se praviloma dodajo tudi predlogi iz prejšnjega odstavka tega člena.
28. člen
Predlog poročila obravnava in sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico, da v roku 15 dni od vročitve vloži ugovor pri nadzornem odboru. Za vložitev ugovora se smiselno uporabljajo določbe glede pritožbe na prvostopenjske odločbe zakona, ki ureja upravni postopek.
29. člen
Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v 15 dneh. Po odločitvi postane poročilo dokončno.
Dokončno poročilo se pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
V smislu tega poslovnika se za dokončno poročilo šteje tudi poročilo, zoper katero ni bil v roku iz prejšnjega člena tega poslovnika pravočasno vložen ugovor.
30. člen
Če nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri izvajanju nadzora oseb, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
Kot hujše kršitve se štejejo zlasti:
– uporaba proračunskih sredstev v nasprotju z nameni, ki so bili določeni s proračunom,
– uporaba državnih sredstev v nasprotju z določili zakona,
– oddaja javnih naročil v nasprotju z zakoni, ki urejajo javna naročila oziroma oddaja del brez izvedbe javnega razpisa, če bi za njihovo izvedbo bilo potrebno izvesti tak razpis.
V primeru, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je nadzorni odbor dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu nadzora.
Skupaj s prijavo mora navesti dokaze ter poskrbeti za njihovo zavarovanje. O prijavi je dolžan obvestiti občinski svet in župana.
31. člen
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan, nadzorovana oseba in zadevni drugi organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
32. člen
Člana nadzornega odbora predsednik nadzornega odbora izloči iz posamezne zadeve v primeru, ko so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
Član nadzornega odbora se mora izločiti iz obravnave in odločanja o zadevi, pri kateri je z odgovorno osebo nadzorovane osebe v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti pa do četrtega kolena, ali če je za nadzorovano osebo opravljal kakršnokoli delo po pogodbi.
Izločitev člana lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.
O zahtevah za izločitev odloča predsednik nadzornega odbora. O izločitvi predsednika odloča nadzorni odbor.
33. člen
Nadzorni odbor je dolžan pri opravljanju svojih nalog varovati uradne in poslovne skrivnosti, s katerimi se je seznanil ali jih je razkril pri svojem delu.
34. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Javnost se zagotavlja s pošiljanjem dokončnih poročil občinskemu svetu, županu ter objavljanjem v javnih medijih, če tako presodi nadzorni odbor.
Omejitev načela javnosti velja za dokumente z oznako uradna skrivnost. Za dokumente z oznako uradna skrivnost se vedno štejejo:
– letni program nadzora,
– poročila, ki jih sprejema nadzorni odbor, pred nastopom njihove dokončnosti.
Z letnim programom nadzora se v skladu z 41. členom statuta občine seznani občinski svet in župana. Le-ti so dolžni spoštovati tajno naravo letnega programa nadzora.
Poleg tega pa lahko predsednik nadzornega odbora v vsakem trenutku izključi javnost iz dela nadzornega odbora, če bi se s tem prizadele pravice in dolžnosti iz drugega odstavka 44. člena statuta občine.
V. KONČNA DOLOČBA
35. člen
Ta poslovnik sprejme nadzorni odbor in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Te spremembe poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku, kot velja za njegov sprejem.
Št. 032-02/01/2000
Braslovče, dne 29. maja 2000.
Predsednik
Nadzornega odbora
občine Braslovče
Uroš Rožič l. r.
