Na podlagi 5., 6., 9., 12. in 20. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 130. in 133. člena statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 3/00) je Občinski svet občine Cerknice na 8 redni seji dne 24. 5. 2000 izdal

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enoto dediščine: Cerknica – Kravanjeva hiša EŠD 9229: Cerknica-stavba Partizanska 17), parc. št. *298 in *612, k.o. Cerknica.
Enota ima zaradi kulturnih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen za Občino Cerknica. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno arhitekturnega in zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: med stavbno arhitekturo v starem delu Cerknice prav gotovo izstopa stavba na Partizanski 17 nekdanja Kravanjeva hiša. Meščanska arhitektura primorskega stila dominira med Partizansko cesto in Taborom in arhitekturno zaključuje ta del starega trškega jedra Cerknice. Kamnit portal nosi letnico 1814, in je bil popravljen leta 1854, kar nam dokazuje letnica z napisom na sklepniku portala. Okna imajo kamnite erte z ohranjenimi konzolami zunanjih polken.
Stavbo odlikuje historična fasada iz začetka 19. stoletja, sama stavbna substanca pa je prav gotovo starejša in do današnjih dni večkrat prezidana.
Stavba je v bodoče namenjena za razstavne zbirke Notranjskega muzeja.

Meje varovanega območja in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnik načrta, ki je sestavni del tega odloka, hranita Občina Cerknica in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot v njihovi celovitosti, izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved predelav vseh umetnostno-arhitekturnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zavarovanih elementov javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ,
– učno-demonstracijskemu delu,
– razstavnim prostorom Notranjskega muzeja Postojna.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela iz za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno varstveno soglasje Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.