Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86, Uradni list RS, št. 15/91) ter statuta Občine Vojnik (Uradni list št. 82/98) je Občinski svet občine Vojnik na seji dne 17. 5. 2000 sprejel

S tem odlokom se določajo varstvena območja in ukrepi za zavarovanje kvalitete in količin “vitanjskih vodnih virov”, v upravljanju podjetja Vodovod – kanalizacija, javno podjetje d.o.o. na območju Občine Vojnik.

S tem odlokom se zavarujejo naslednji vodni viri:
– zajetje in kaptažna vrtina Stenica,
– zajetje Modrasovo,
– zajetje Gadovo.

Obseg zavarovanih območij virov pitne vode je grafično prikazan v Strokovnih podlagah za zavarovanje “vitanjskih vodnih virov”, ki jih je izdelal Hidroconsulting d.o.o., Dragomer. Strokovne podlage vsebujejo podatke o lokacijah vodnih virov, njihovih izdatnostih, mejah prispevnega območja, litološki sestavi tal in hidroloških in hidrogeoloških razmerah zemljišča. Meje varstvenih pasov so v strokovnih podlagah vrisane v prostorskih katastrskih načrtih v merilu 1:5000. Priloga tega odloka so tudi seznami parcel in lastnikov v posameznem varstvenem pasu.
Navedene strokovne podlage so na vpogled pri pristojni strokovni službi na Občini Vojnik, Mestni občini Celje in pri upravljalcu vodovoda.
Zgoraj navedena dokumentacija je sestavni del odloka.

Upoštevaje geološke, hidrogeološke in morfološke razmere terena ter količinske in kakovostne parametre, so zavarovana območja virov pitne vode razdeljena v naslednja varstvena območja:
– širše varstveno območje (območje 3), območje z blagim, sanitarnim režimom zaščite,
– ožje varstveno območje (območje 2), območje stroge sanitarne zaščite,
– najožje varstveno območje (območje 1 – območje zajetja), območje najstrožje zaščite.

Ukrepi v posameznem varstvenem območju se seštevajo. Kar velja za širše varstveno območje, velja tudi za območje s strožjo zaščito, skupaj z ukrepi, ki veljajo za to območje.

Širše varstveno območje (območje 3) z blagim, sanitarnim režimom varovanja obsega celotno območje, s katerega se opravlja podzemno ali površinsko odtekanje vode proti zajetju. Zajema območje, kjer obstaja možnost, da se padavine infiltrirajo, oziroma površinsko pritečejo do izvira, oziroma zajetja vode. Hkrati zajema tudi območje, kjer naj se zagotavlja zaščita pred nerazpadajočimi ali težko razpadajočimi snovmi ter nevarnimi kemičnimi in radiološkimi onesnaženji.

V širšem varstvenem območju je prepovedano:
1. graditi:
– proizvodne, energetske, obrtne in servisne objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode,
– ponikovalnice za odpadne vode brez predhodnega kondicioniranja,
– odprta, neurejena gnojišča,
– skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja od 5m3, le ta pa morajo biti zgrajena skladno z veljavnimi predpisi (nove cisterne predvideti za tekoči plin),
– naftovode,
– komunalne čistilne naprave,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih odpadkov in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– objekte, ki bistveno zmanjšujejo izdatnost vodnega vira,
– pokopališča, kafilerije,
– kamnolome;
2. izvajati:
– cestni tranzitni promet lahkotekočih naftnih derivatov in drugih nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah (razen lokalne oskrbe prebivalcev),
– izkop gramoza ob in iz vodotokov in v gramoznicah ter eksploatacijo kamna v kamnolomih in peskokopih, obstoječe je potrebno zapreti in sanirati,
– zemeljska gradbena dela brez predhodnega hidrogeološkega mnenja s pogoji za izvedbo del,
– odvajanje komunalne in tehnološke odpadne vode neposredno v odprte vodotoke ali podtalnico,
– golosečnjo v gozdovih,
– vrtanje raziskovalnih vrtin z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva;
3. uporabljati:
– fitofarmacevtska sredstva za varstvo rastlin na osnovi svinca, živega srebra, arzena, cianovodikove kisline, krezola ter drugih škodljivih snovi in tista gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji in so opredeljena v predpisih o zdravstveni ustreznosti pitne vode;
4. odlagati:
– nevarne, industrijske in komunalne odpadke;
5. spreminjati:
– namembnost in dejavnost objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir.

V širšem varstvenem območju je izjemoma dovoljeno:
1. graditi:
– stanovanjske objekte, ki morajo imeti ustrezno urejeno odvajanje in čiščenje odplak,
– nadomestne gradnje stanovanjskih objektov ob pogoju, da se ob vselitvi ali ob pričetku uporabe stari objekt odstrani,
– dovozne ceste in manjše kolovozne poti z urejenim odvodnjavanjem,
– športno-rekreacijske objekte v skladu z ostalimi navedenimi omejitvami;
2. adaptirati, nadzidati in prizidati:
– obstoječe stanovanjske in gospodarske objekte, če se s tem izboljšajo higienske razmere;
3. izvajati:
– proizvodne in obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena organizacija iz 17. člena ugotovi, da ne ogrožajo kakovosti pitne vode,
– živinorejo v omejenem obsegu v hlevih z urejenim gnojiščem,
– ponikanje meteornih voda s streh.

V širšem varstvenem območju je obvezno:
1. graditi:
– urejene neprepustne manipulacijske površine z odvodom meteornih voda preko lovilca maščob v ponikovalnico,
– vodoneprepustne lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je možno ujeti tudi rabljeno požarno vodo;
2. sanirati:
– obstoječa naselja z izgradnjo triprekatnih vodotesnih greznic brez iztoka (na izpraznjevanje) za individualne stanovanjske in druge objekte, kjer izgradnja kanalizacijskega sistema zaradi razpršenosti gradnje ni primerna,
– obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena v skladu s predpisi o gradnji le-teh,
– vsa obstoječa divja odlagališča odpadkov,
– obstoječe ceste (rekonstrukcija) tako, da v primeru nesreč morebitne razlite nevarne tekočine ne morejo ponikati v podtalnico ali odprte vodotoke,
– vsako razlitje nevarnih snovi (takojšna sanacija);
3. izvajati:
– gnojenje kmetijskih zemljišč tako, da niso presežene mejne vrednosti letnega vnosa dušika, skladno z veljavno zakonodajo.
Na celotnem širšem vodovarstvenem območju sta zaželeni dejavnosti gozdarstvo in športno-rekreativna dejavnost (sprehajanje, lov, ribolov, kolesarjenje), z minimalnimi spremljajočimi objekti, ki morajo biti zgrajeni skladno z navedenimi omejitvami.

Ožje varstveno območje (območje 2) vodnih virov, s strogim režimom varovanja zajema območje, kjer se lahko onesnažena površinska voda hitro precedi v notranjost in se po kraških kanalih pretaka proti zajetju. Hitrost pretakanja je lahko takšna, da se podzemna voda na poti proti zajetju ne prečisti, zato je možno direktno onesnaženje vodnega vira.
Glede na sedanjo izrabo površja, oziroma glede na dejavnosti, ki se bodo v prihodnje lahko razvile, veljajo poleg režima, ki je predpisan za širše varstveno območje (območje 3), še naslednji varstveni ukrepi:

V ožjem varstvenem območju je prepovedano:
1. graditi:
– kakršnekoli nove objekte, razen objektov namenjenjh vodovodu,
– energetske objekte, ki bi lahko s svojo tehnologijo škodljivo vplivali na vodni vir,
– magistralne in regionalne ceste, razen dovoznih cest, manjših poti in kolovozov z urejenim odvodnjavanjem,
– skladišča nafte in naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi,
– naftovode in plinovode;
2. izvajati:
– spremembo namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– preoravanje travinja in vnos blata, komposta ali mulja v tla,
– namakanje kmetijskih površin,
– ponikanje padavinskih voda in odpadnih voda s prometnih in manipulacijskih površin,
– povečano črpanje tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema;
3. sprejemati:
– nova ureditvena območja naselij in širiti obstoječa.

V ožjem varstvenem pasu je izjemoma dovoljeno:
1. graditi:
– objekte za potrebe vodovoda in nadomestne stanovanjske objekte, ob pogoju, da se ob začetku uporabe stari objekt odstrani;
2. adaptirati:
– stanovanjske in gospodarske objekte (modernizacija hlevov, gnojišč ipd.), na način, ki izboljšuje obstoječe higienske razmere, vendar se skupna koristna površina gospodarskih objektov ne sme povečati.
3. izvajati:
– proizvodne in obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena organizacija iz 17. člena tega odloka ugotovi, da ne predstavljajo nevarnosti za kvaliteto in količino pitne vode.

V ožjem varstvenem pasu je obvezno:
1. graditi:
– utrjene neprepustne prometne in manipulacijske površine z lovilcem olj in maščob;
2. izvajati:
– gnojenje kmetijskih zemljišč tako, da niso presežene mejne vrednosti letnega vnosa dušika, skladno z veljavnimi predpisi; na podlagi le-teh je potrebno skladno s sanacijskim programom izdelati gnojilne načrte za posamezne kmetije;
3. sanirati (skladno s sanacijskim programom):
– obstoječa naselja z izgradnjo vodotesne kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih voda in z iztokom speljanim izven vodovarstvenih pasov vodnih virov (neprepustnost kanalizacije mora izvajalec dokazati s preizkusom vodotesnosti),
– obstoječa gnojišča in gnojne jame tako, da ne bo nevarnosti pronicanja v podzemno vodo, oziroma prelivanja na površino ali v vodotok,
– obstoječe lokalne in regionalne ceste tako, da v primeru nezgod morebitne razlite tekočine ne morejo pronicati ali ponikati v podzemne vode, oziroma površinsko odtekati v vodotok (odvod padavinske vode naj se izvede tako, da se voda razlije po večjih površinah in se tako delno očisti),
– obstoječe hleve na izplakovanje, v hleve na nastilj.

Najožje varstveno območje (območje 1) predstavlja območje z najstrožjim režimom varovanja, v katerem je dovoljena le dejavnost, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo. Zemljišče najožjega varstvenega pasu mora biti odkupljeno in zemljiškoknjižno vpisano na lastnika vodovoda.
Območje mora biti fizično zavarovano – ograjeno in označeno z opozorilnimi tablami. Dostop na območje najožjega varstvenega pasu je dovoljen le pooblaščenim osebam upravljalca vodovoda, inšpekcijskim organom ter pooblaščenim delavcem pristojnih zdravstvenih organizacij za kontrolo in spremljanje kvalitete pitne vode.
V najožjem varstvenem območju ni dovoljena uporaba fitofarmacevtskih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter organsko gnojenje.

Vodnogospodarske in druge posege v vodotoke na vodovarstvenem območju je treba izvajati tako, da ne bo ogrožen vodni vir.

Za vsak poseg v katerokoli varstveno območje vodnega vira morajo investitorji oziroma izvajalci poleg vodnogospodarskega soglasja pridobiti tudi soglasje upravljalca vodovoda.

Za vse posege v varstvenih pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, razen za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš mora za izdajo lokacijskega dovoljenja ali enotnega dovoljenja za gradnjo, investitor pridobiti oceno vpliva posega na vir pitne vode pri pooblaščeni organizaciji. Ocena je podlaga za izdajo soglasja pristojne zdravstvene inšpekcije.

Varstvena območja vodnih virov se označijo z opozorilnimi tablami. Table se postavijo na meji pasu ob cestah in poteh. Opozorilne table postavi upravljalec vodovodnih objektov, ki jih je tudi dolžan tudi vzdrževati.

Hitrost vozil, ki prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi, ki služijo za oskrbo prebivalcev (lokalna oskrba) na vodovarstvenem območju, je omejena na 40 km/h.

1. Nadzor nad izvajanjem ukrepov na zavarovanih območjih izvajajo:
– pooblaščene institucije za izvajanje kontrole nad kvaliteto pitne vode in stanjem objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo ter varovanih območij,
– inšpekcijski organi, predvsem zdravstvena inšpekcija, inšpekcija za okolje in kmetijska inšpekcija,
– upravni delavci pri izdajanju lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– upravljalec vodovoda.
2. Nadzor se izvaja nad:
– stanjem zemljišč, objektov, prometnic in vodotokov,
– dokumentacijo za izvajanje posegov v prostoru zavarovanih območij,
– predpisanimi postopki in izvajanjem zaščitnih ukrepov na objektih in manipulativnih prostorih,
– izvajanjem omejitev pri rabi prostora na zavarovanih področjih v prostorskem planu oziroma v upravnem postopku pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja,
– izvajanjem sanacijskih programov ter na njih temelječih ukrepih.

O vsakem izlivanju ali izpuščanju škodljivih snovi mora vsak, ki to zazna ali povzroči, takoj obvestiti Center za obveščanje, upravljalca vodovoda, pristojni Zavod za zdravstveno varstvo, zdravstveno inšpekcijo, najbližjo postajo policije in inšpekcijo za okolje.

Za ugotovitev in določitev onesnaževalcev ter uspešno sanacijo obstoječega stanja je potrebno upoštevati že izdelane strokovne osnove sanacijskega programa površinskih voda in varstvenih pasov vodnih virov v Občini Vitanje, ki segajo tudi na območje Občine Vojnik. V navedenem sanacijskem programu, ki ga je po naročilu Mestne občine Celje izdelal NIVO, Vodno gospodarstvo Celje, d.o.o., so podani predlogi predvidenih sanacijskih ukrepov za ureditev varstvenih območij posameznih vodnih virov.
Onesnaževalci na vodovarstvenih območjih, Mestna občina Celje in upravljalec vodovoda morajo na podlagi predlaganih sanacijskih ukrepov izdelati sanacijske programe, ki morajo vsebovati tehnično rešitev sanacije, koncept financiranja, roke za izvedbo in ostale obveznosti. Sanacijski programi morajo biti izdelani v treh letih po uveljavitvi tega odloka.
Stroške izvedbe sanacije, v skladu s potrebnimi sanacijskimi deli po sanacijskem programu in predlogu upravljalca zagotavlja lastnik vodovoda in onesnaževalci za svoje programe. Izvajanje sanacijskih programov mora biti vključeno v letne plane onesnaževalcev in občinski proračun.

Varovalni režim na zavarovanih območjih se uresničuje:
– z izvajanjem postopkov sanacije objektov, naprav, prometnic in zemljišč na varstvenem območju vodnih virov,
– s predpisovanjem pogojev sanitarne zaščite v lokacijskih postopkih za objekte, ki se predvidevajo v varstvenem območju,
– z nadzorom in inšpekcijo nad izvajanjem zaščitnih in drugih ukrepov v zavarovanem območju vodnega vira,
– z omejevanjem izkoriščanja kmetijskih površin in drugih naravnih virov.
Uveljavljanje vodnega režima prične v roku 8 dni po uveljavitvi tega odloka, dolžne pa so ga uveljavljati vse upravne službe, ki izvajajo upravne postopke na območju Občine Vojnik.

Z denarno kaznijo najmanj 350.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki krši določila 7., 8., 9., 11., 12., 13., 14. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 55.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki krši določila iz prvega odstavka tega člena.

Kdor krši s tem odlokom določeno stanje nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.

Upravljalec vodovoda mora v dveh letih po uveljavitvi tega odloka urediti najožje varstveno območje aktivnih zajetij, s katerimi upravlja na način, kot to določa 14. člen tega odloka.

Če se z ukrepi iz ožjega varstvenega območja omeji obstoječe izkoriščanje kmetijskega zemljišča, je lastnik kmetijskega zemljišča upravičen do odškodnine po splošno priznanih predpisih o odškodnini.
Breme omejitve rabe zemljišča se lahko vpiše v zemljiško knjigo na osnovi ugotovljenega javnega interesa, usklajenih planskih dokumentov in izplačane odškodnine iz prvega odstavka tega člena.
Odškodnino je dolžan poravnati lastnik vodovoda po predhodni cenitvi sodnega cenilca, za kar mora biti ob ceni pitne vode zagotovljen vir sredstev (ekološka taksa).

Ta odlok začne veljati, ko ga potrdi in sprejme Občinski svet občine Vojnik in osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.