Na podlagi 51., 51.b člena in tretjega odstavka 100. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), določil zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 in 56/98) ter v skladu s statuti občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej, so Občinski svet občine Križevci na seji dne 29. 6. 1999, Občinski svet občine Ljutomer na seji dne 5. 7. 1999, Občinski svet občine Razkrižje na seji dne 9. 7. 1999 in Občinski svet občine Veržej na seji dne 20. 7. 1999 sprejeli
S P O R A Z U M
o premoženjsko delitveni bilanci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občinski sveti občin Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej s tem sporazumom sprejemajo delitveno bilanco Občine Ljutomer na dan 31. 12. 1998, ki je osnova za delitev premoženja novonastalim občinam.
Premoženje javnih zavodov, javnih podjetij in drugih pravnih oseb, ki so v lasti občine, je izkazano v premoženjski bilanci kot naložbe v javna podjetja, zavode in druge pravne osebe.
2. člen
Medsebojne obveznosti in terjatve med proračunom in krajevnimi skupnostmi na območju novonastalih občin, se pred sestavitvijo premoženjske bilance medsebojno pobotajo.
3. člen
Premoženje prejšnje Občine Ljutomer se deli po naslednjih kriterijih:
1. na podlagi lege premoženja (teritorialni princip);
2. na podlagi števila prebivalcev:
Križevci 19,25%,
Ljutomer 66,05%,
Razkrižje 7,21%,
Veržej 7,49%;
3. na podlagi drugih posebej dogovorjenih kriterijev.
II. DELITEV PREMOŽENJA
4. člen
Delitev premoženja vsebuje:
1. Nepremično premoženje:
a) zemljišča,
– stavbna,
– – kmetijska,
– – gozdovi,
b) stavbe,
– poslovne stavbe,
– stanovanja, poslovne prostore in garaže,
– objekti javnih zavodov,
– objekte komunalne infrastrukture,
– ceste in prometna infrastruktura,
– zaklonišča,
– kulturni spomeniki in domovi,
– športni objekti,
– počitniški objekti.
2. Premično premoženje:
– osnovna sredstva,
– drobni inventar.
3. Pravice
a) ustanoviteljske pravice v:
– javnih gospodarskih službah (javnih zavodih, javnih podjetjih),
– javnih zavodih družbenih dejavnosti (šole, vzgojno-varstveni zavodi, zdravstveni domovi, lekarne, zavodi za šport, zavod za kulturo in izobraževanje),
b) kapitalske upravljalske deleže v drugih pravnih osebah:
– komunalno stanovanjsko podjetje.
4. Denarna sredstva.
5. Terjatve in obveznosti.
III. NAČIN DELITVE
Nepremičnine
5. člen
Nepremičnine se razdelijo med novonastale občine praviloma po legi, kar pomeni, da pridobi nepremičnino občina, na katerem območju nepremičnina leži. Izjeme od tega pravila so v sporazumu posebej opredeljene.
Po legi se delijo:
1. zemljišča (stavbna, kmetijska, gozdovi),
2. ceste in prometna infrastruktura,
3. objekti komunalne infrastrukture (deponije, kanalizacije in čistilne naprave),
4. zaklonišča,
5. kulturni spomeniki,
6. športni objekti,
7. stanovanja, poslovni prostori in garaže,
8. objekti in zemljišča krajevnih skupnosti,
9. objekti javnih zavodov.
Javni vodovodi, vodovodno omrežje ter vodna zajetja in črpališča se ne delijo in postanejo solastnina občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej v deležih, ki se določijo po kriteriju števila prebivalcev.
Solastnina vseh občin postane tudi počitniški objekt v Stinici in delež prejšnje Občine Ljutomer na počitniškem objektu v Baški v deležih, ki se določijo po kriteriju števila prebivalcev.
Nepremičnine in javno dobro, ki ni posebej navedeno v tem sporazumu, postane premoženje občine, na območju katere ležijo.
Premičnine
6. člen
Delitev premičnega premoženja obsega:
– osnovna sredstva,
– umetniške predmete,
– drobni inventar in,
– zaloge.
Fizična delitev premičnega premoženja se opravi neposredno z dodeljevanjem posamezne stvari v premoženje posamezni občini, kjer se premičnina nahaja oziroma je bila v skladu z dogovorom prenesena.
Gre predvsem za del strojne opreme, pisarniškega pohištva, osebnih vozil in sredstev civilne zaščite.
Premično premoženje, ki je v uporabi uprave Občine Ljutomer se na podlagi knjigovodske vrednosti deli po kriteriju števila prebivalcev, kar se izvede s fizično delitvijo ali pa ostane kot terjatev do proračuna Občine Ljutomer.
Premično premoženje, ki je v upravljanju javnega gospodarskega zavoda, javnega podjetja ali javnega zavoda s področja družbenih dejavnosti, se deli glede na upravičenja posameznih občin iz naslova ustanoviteljskih pravic.
Premično premoženje, ki ga na podlagi 103. člena zakona o upravi, uporabljajo upravna enota, inšpekcijske službe in ministrstvo za obrambo ostane last Občine Ljutomer, s tem, da ga je občina dolžna prepustiti v uporabo tem organom.
Premično premoženje, ki ni posebej navedeno in je namenjeno uporabi nepremičnine ali izvajanju dejavnosti, ki ji premičnina služi, postanejo premoženje občine, na območju katere leži nepremičnina oziroma občini, na območju katere ima izvajalec dejavnosti svoj sedež.
Ustanoviteljske pravice in kapitalski deleži
7. člen
Ustanoviteljske pravice v javnih zavodih in javnih podjetjih si občine porazdelijo po naslednjih kriterijih:
1. po legi oziroma teritorialnem principu glede na sedež za:
a) osnovne šole in vzgojno-varstvene zavode,
b) glasbeno šolo,
c) zavod za kulturo,
d) koncesije s področja zdravstva, zobozdravstva in lekarništva,
e) agencijo za šport,
f) javna služba pomoč na domu.
Za javne zavode od a) do d), katerih storitve bodo občine medsebojno koristile, se vzpostavi pogodbeni odnos glede financiranja na podlagi dogovorjenih programov po kriteriju števila prebivalcev.
Za agencijo za šport in javno službo pomoč na domu se vzpostavi pogodbeni odnos glede financiranja na podlagi dogovorjenih programov oziroma koriščenju;
2. po kriteriju števila prebivalcev:
a) javni zavod Zdravstveni dom Ljutomer, pri čemer se odšteje delež, ki občinama Križevci in Razkrižje pripada iz naslova razdeljenega premoženja za namen zagotavljanja javne zdravstvene mreže,
b) soustanoviteljske pravice v javnem zavodu Pomurske lekarne, pri čemer se odšteje delež, ki občinama Križevci in Razkrižje pripada iz naslova razdeljenega premoženja za namen zagotavljanja javne lekarniške službe,
c) Sklad Viktorja in Julijane Kukovec,
d) ustanoviteljske pravice v Ustanovi dr. Antona Trstenjaka,
e) Prleška razvojna agencija, Ljutomer;
3. drugo:
– ustanovni delež v razvojni agenciji Mura iz Murske Sobote v višini 4% si občine delijo po naslednjem kriteriju: Občini Ljutomer pripada 2% delež, Občini Križevci 1% delež, Občini Razkrižje 0,5% delež in Občini Veržej 0,5% delež.
8. člen
Javni kapitalsko upravljalski delež v komunalno stanovanjskem podjetju se deli po kriteriju števila prebivalcev.
V okviru obstoječih kapacitet pripada pravica odločanja o posegih v vodovodno omrežje občini, na območju katere vodovod leži.
9. člen
Nepremično premoženje – poslovni prostori s pripadajočimi zemljišči zdravstvenega doma in lekarne se razdelijo po teritorialnem principu.
10. člen
Sodelovanje pri upravljanju javnega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer v zvezi z izvajanjem dejavnosti za vse štiri novonastale občine, se zagotovi s sodelovanjem predstavnikov posameznih občin v organih upravljanja (svet zavoda).
11. člen
V javnih podjetjih in javnih zavodih, katerih soustanoviteljica je bila prejšnja Občina Ljutomer in nimajo sedeža na območju novonastalih občin, vse občine zadržijo svoje pravice in soustanoviteljski delež v odvisnosti od deleža prebivalcev.
12. člen
O pravicah in obveznostih glede Doma starejših občanov v Ljutomeru se dogovorijo občine po posebnem sporazumu.
Drugo premoženje
13. člen
Premoženje krajevnih skupnosti se vključuje v premoženjske bilance novih občin po teritorialnem principu.
14. člen
Preostanek kupnin od prodanih stanovanj pripadajo posameznim občinam glede na lego prodanega stanovanja.
Dodeljeni krediti Stanovanjskega sklada občine Ljutomer in vračila preostanka kreditov, se delijo med novonastale občine glede na stalno bivališče kreditojemalca.
Denarna sredstva
15. člen
Presežki prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna Občine Ljutomer za leto 1998, se prenesejo v naslednje leto, kot namenski prihodki računov za leto 1999.
Presežek prihodkov nad odhodki v bilanci proračuna v višini 19,365.213,70 SIT, se kot namenski presežek prenese na žiro račune proračunov novonastalih občin na območju prejšnje Občine Ljutomer za leto 1999, po dogovorjenem delitvenem ključu za naslednje programe:
1.
a) Sofinanciranje ukrepov za pospeševanje kmetijstva v skupni višini 10,106.354 SIT se nameni 4,620.000 SIT za vzrejo kasača v Ljutomeru v skladu s sklepom in pogodbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Razlika namenskih sredstev v višini 5,486.354 SIT se razdeli med vse nove občine glede na število prebivalcev v posamezni občini.
b) Financiranje programov režijskega obrata v višini 6,756.507,70 SIT se razdeli med posamezne občine glede na saldo 31. 12. 1998 pobranega in porabljenega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, in sicer:
– Občina Ljutomer 5,808.526,17 SIT
– Občina Križevci – 124.773,51 SIT
– Občina Veržej 790.895,35 SIT
– Občina Razkrižje 157.086,18 SIT
Razlika namenskega prenosa za novo Občino Ljutomer v višini 3,340.093,64 SIT se upošteva pri delitvi obračuna finančne izravnave za leto 1998.
2.
a) Sredstva Ministrstva za gospodarstvo za investicijski program izrabe geotermalne energije v Ljutomeru v višini 1,502.352 SIT in dodatna sredstva po razpisu za demografijo za cesto Moravci–Grabšinski breg v višini 1,000.000 SIT, se kot namenska prenesejo na žiro računa proračuna leta 1999 nove Občine Ljutomer za pokritje pogodbenih obveznosti.
b) Stanje na žiro računu Stanovanjskega sklada občine Ljutomer v višini 31,692.156,39 se deli po kriteriju števila prebivalcev iz 3. člena tega sporazuma.
Delež v višini 33,95% na sredstvih, ki jih občine Križevci, Razkrižje in Veržej v enakih delih (vsak 1/3) dobijo iz naslova dolgoročnega posojila investitorjem na Razlagovi ulici (konto 041), se evidentira kot terjatev do Stanovanjskega sklada Občine Ljutomer, ki zapade v skladu z roki, določenimi s pogodbami.
Občine si naknadno uskladijo knjigovodska stanja stanovanjskih kreditov, ki jih za sklad vodi Slovenska investicijska banka, za delež, kjer se je pojavila razlika zaradi obračuna obresti.
c) Presežek prihodkov nad odhodki računa rezervnega sklada se prenese v leto 1999 na žiro račune novih občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej, glede na število prebivalcev v posamezni občini.
16. člen
Obračun finančne izravnave za leto 1998, ki je bila nakazana v januarju 1999 na ločeni račun proračuna Občine Ljutomer, se deli po posebnem sporazumu o določitvi delitvenega razmerja finančne izravnave.
17. člen
Finančna izravnava za leto 1999 se deli v skladu s posebnim sporazumom, ki ga sklenejo župani na podlagi kriterija števila prebivalcev.
Terjatve
18. člen
Vse terjatve proračuna in skladov se razdelijo po teritorialnem principu.
Terjatev proračuna Občine Ljutomer za kratkoročni likvidnostni kredit Športnemu društvu OK Veržej v višini 500.000 SIT prevzame Občina Veržej.
Obveznosti
19. člen
Dolgoročne obveznosti se prenesejo po teritorialnem principu glede na namen, za katerega je obveznost nastala.
Kratkoročne obveznosti so bile poravnane iz posebnega ločenega računa ali pa se izvrši prenos po teritorialnem principu.
Obveznost Stanovanjskega sklada občine Ljutomer do Stanovanjskega sklada Republike Slovenije zaradi lokacije investicije prevzame Občina Križevci. Občina Križevci si v otvoritveni bilanci vnese v knjigovodsko stanje dejansko stanje dolga iz naslova kredita Stanovanjskega sklada RS za Logarovce, ki je razviden iz IOP obrazca na dan 31. 12. 1998
Obveznosti pokrivanja stroškov sanacije centralne deponije odpadkov v Ljutomeru, se dogovorijo s posebno pogodbo po občinah, ki koristijo skupno deponijo glede na količino deponiranih odpadkov.
Ostala določila
20. člen
Podpisnice sporazuma o premoženjski delitveni bilanci soglašajo, da se v primeru naknadne ugotovitve premoženja ali obveznosti ter pravic, ki ni bilo zajeto v premoženjsko bilanco, o tem sklene poseben sporazum med občinami s kriteriji za njihovo delitev.
21. člen
Premoženje, ki v naravi pripada posamezni občini, pa ni ovrednoteno v knjigovodskih evidencah, si posamezna občina oceni in vrednostno naknadno vnese v svojo premoženjsko bilanco.
Morebitno premoženje, ki ni bilo zajeto v premoženjski bilanci Občine Ljutomer na dan 31. 12. 1998, se deli po enakih kriterijih, ki veljajo za skupino premoženja, kamor spada, v primeru, da ga ni mogoče uvrstiti v nobeno teh skupin, se uporabi kriterij prebivalstva.
22. člen
Sestavni del tega sporazuma so premoženjska delitvena bilanca bivše Občine Ljutomer, gradivo za sporazum o načinu delitve premoženja prejšnje Občine Ljutomer, posebni sporazumi in pogodbe k posameznim točkam tega sporazuma ter finančne in knjigovodske priloge.
23. člen
Občina Ljutomer izjavlja, da dovoljuje vknjižbo lastninske pravice za vse nepremičnine, ki postanejo last občin Križevci, Razkrižje in Veržej na podlagi tega sporazuma.
Občina Križevci izjavlja, da dovoljuje vknjižbo lastninske pravice za vse nepremičnine, ki postanejo last občin Ljutomer, Razkrižje in Veržej na podlagi tega sporazuma.
Občina Razkrižje izjavlja, da dovoljuje vknjižbo lastninske pravice za vse nepremičnine, ki postanejo last občin Križevci, Ljutomer in Veržej na podlagi tega sporazuma.
Občina Veržej izjavlja, da dovoljuje vknjižbo lastninske pravice za vse nepremičnine, ki postanejo last občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje na podlagi tega sporazuma.
24. člen
Za izvedbo tega sporazuma se pooblastijo župani občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej.
Stroške izvedbe tega sporazuma nosi občina, ki ji premoženje pripada, za skupno premoženje pa se stroški delijo po kriteriju števila prebivalcev.
25. člen
Ta sporazum je napisan v osmih izvodih, od katerih prejme vsaka občina po dva izvoda.
26. člen
Z dnem uveljavitve tega sporazuma zapadejo v sporazumu dogovorjene obveznosti. Vse medsebojne pravice in obveznosti na podlagi tega sporazuma, se izvedejo do 31. 12. 1999 razen zemljiškoknjižnih izvedb.
27. člen
Ta sporazum o premoženjski delitveni bilanci začne veljati, ko ga sprejmejo vsi štirje občinski sveti in podpišejo župani.
Št. 460-1/99
Ljutomer, dne 17. decembra 1999.
Župan
Občine Ljutomer
Jožef Špindler, inž. agr. l. r.
Župan
Občine Razkrižje
Stanko Ivanušič, prav. l. r.
Župan
Občine Križevci
Feliks Mavrič l. r.
Ljutomer, dne 10. marca 2000.
Župan
Občine Veržej
Drago Legen, univ. dipl. inž. kmet. l. r.