Na podlagi osemintridesete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95, 16/96, 98/99, 101/99 in 8/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa rutinske diagnostične preiskave in način zdravljenja bikov v odobrenih osemenjevalnih središčih ter veterinarski inšpekcijski nadzor.
Biki, ki se vključujejo v odobreno osemenjevalno središče, morajo izhajati iz rej oziroma vzrejališč, ki so pod stalno veterinarsko kontrolo, in biti pregledani ter prosti bolezni, ki jih določajo predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost in sistematične preiskave plemenskih živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi pomenijo:
1. Osemenjevalno središče je pooblaščena organizacija, ki redi bike za pridobivanje in promet z njihovim semenom.
2. Odobritev pomeni ugotovitev, da osemenjevalno središče izpolnjuje predpisane veterinarsko-sanitarne pogoje.
3. Veterinar osemenjevalnega središča je strokovni delavec veterinarske postaje osemenjevalnega središča, ki je pooblaščen in odgovoren za delo ter stalen nadzor v osemenjevalnem središču.
4. Pristojni organ za veterinarstvo je Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS).
5. Pooblaščeni laboratorij je laboratorij, ki ga pooblasti predstojnik VURS.
6. Veterinarska registrska številka je številka, ki jo po opravljenem postopku odobritve osemenjevalnemu središču podeli VURS.
7. Živalsko seme je pripravljen oziroma razredčen ejakulat bika (v nadaljnjem besedilu: seme).
8. Serija semena so osemenjevalne doze pripravljene iz ejakulata istega bika, pridobljene istega dne.
9. Pošiljka semena je ena ali več serij bikovega semena, za katero je bilo izdano eno zdravstveno potrdilo.
10. Država pridobivanja semena je država, v kateri se seme pridobiva, skladišči in daje v promet.

Vsi biki v odobrenem osemenjevalnem središču morajo biti vsaj enkrat letno pregledani na:
– tuberkulozo, in sicer z intradermalnim monotestom ali z intradermalnim primerjalnim testom, pri čemer mora biti rezultat vsakega testa negativen;
– brucelozo, in sicer s testom serumske aglutinacije, kjer mora biti titer manjši od 30 IE/mililiter seruma, ali z metodo reakcije vezanja komplementa, kjer mora biti titer nižji od 20 IE/ICFTU (international complement fixation test units) seruma;
– enzootsko govejo levkozo, in sicer z imunodifuzijskim testom ali z Elisa testom, pri čemer mora biti rezultat testa negativen;
– infekciozni bovini rinotraheitis in infekciozni pustularni vulvovaginitis (IBR/IPV), in sicer s testom serumske nevtralizacije ali Elisa testom, pri čemer mora biti rezultat testa negativen;
– govejo genitalno kampilobakteriozo v vzorcu prepucionalnega izpirka ali izpirka umetne vagine, in sicer s testom imunoflorescence (protiteles) ali kulture kampilobacter fetus, pri čemer mora biti rezultat testa negativen;
– govejo trihomoniazo z mikroskopsko preiskavo in kulturo prepucionalnega izpirka, pri čemer mora biti rezultat testa negativen;
– govejo virusno diarejo – mukozno bolezen – Diarrhoea viralis bovum – Morbus mucosae bovum (GVD-MB), pri čemer mora biti test izolacije virusa negativen.
Vse preiskave iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: preiskave) morajo biti opravljene v pooblaščenih laboratorijih.
Če je bil rezultat katerekoli preiskave iz tega pravilnika pozitiven, je treba bika nemudoma premestiti iz objektov za nastanitev plemenjakov v izolacijski prostor. Njegovega semena ni dovoljeno dajati v promet, kot tudi ne zalog njegovega semena od zadnjega negativnega rezultata dalje. V promet se lahko da seme, pridobljeno šele potem, ko so rezultati ponovnih preiskav negativni.
V primeru iz tretjega odstavka tega člena ni dovoljeno dajati v promet niti semena ostalih bikov iz takšnega osemenjevalnega središča, če je bil rezultat katerekoli preiskave iz tega pravilnika pozitiven. V takšnem primeru mora biti seme zamrznjeno in shranjeno v posebnih, vidno označenih posodah za skladiščenje, dokler se s ponovnimi preiskavami ne dokaže, da so rezultati preiskav negativni. V nasprotnem primeru je treba seme uničiti.
Predstojnik VURS z odločbo v upravnem postopku imenuje strokovno komisijo, katere dolžnost je priprava ustreznih ukrepov za zatiranje in izkoreninjenje bolezni iz četrte, pete, šeste in sedme alinee prvega odstavka tega člena v odobrenem osemenjevalnem središču.

Čreda bikov v odobrenem osemenjevalnem središču mora biti poleg bolezni iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika in bolezni, ki jih določajo predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost in sistematične preiskave plemenskih živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov, prosta tudi:
– stekline in
– vraničnega prisada.

Za tuberkulinizacijo bikov se lahko uporabljajo le registrirani bovini tuberkulini.
Če so biki reagirali pozitivno po intradermalnem monotestu, se jih ponovno tuberkulinizira z intradermalnim primerjalnim testom po 42 dneh, pri čemer se aviarni tuberkulin aplicira 10 cm pod vihrom, bovini tuberkulin pa 12,5 cm niže, in sicer na črti, ki je vzporedna z linijo obeh pleč.
Če so biki po intradermalnem primerjalnem testu iz drugega odstavka tega člena reagirali sumljivo (debelina kože je povečana za več kot 2 mm in manj kot 4 mm), jih je potrebno po 42 dnevih ponovno tuberkulinizirati. Če tudi tokrat reakcija ni negativna, je treba pozitivne živali izločiti.
Za ponovno pridobitev statusa tuberkuloze proste črede bikov morajo biti po 42 dneh od izvedbe zadnje tuberkulinizacije vsi biki v odobrenem osemenjevalnem središču negativni.

Za diagnosticiranje bruceloze se lahko uporabljajo le registrirani antigeni in primerjalni serumi.
Preiskave morajo biti opravljene v skladu z drugo alineo prvega odstavka 3. člena tega pravilnika. Če so rezultati preiskav na brucelozo pozitivni, je treba pozitivne živali izločiti.
Za ponovno pridobitev statusa bruceloze proste črede bikov morata biti opravljeni dve naknadni preiskavi v skladu z drugo alineo prvega odstavka 3. člena tega pravilnika, pri čemer morajo biti rezultati obeh preiskav negativni. Prvo preiskavo se opravi 30 dni po izločitvi zadnjega pozitivnega bika v odobrenem osemenjevalnem središču, drugo pa 60 dni kasneje.

Za diagnosticiranje enzootske goveje levkoze se lahko uporabljajo le registrirani antigeni.
Čreda bikov v odobrenem osemenjevalnem središču je prosta bolezni, če ni bilo nobenih kliničnih znakov obolenj, oziroma so bili vsi laboratorijski izvidi negativni.
Vse bike, ki so starejši od 12 mesecev, je treba v razmaku najmanj 4 mesecev in največ 12 mesecev serološko pregledati. Če se pri bikih v čredi pojavijo klinični znaki ali so biki sumljivi na bolezen, jih je treba takoj izločiti. Po dveh zaporednih preiskavah z negativnim rezultatom, se čreda bikov proglasi za prosto levkoze. Če je bil izločen le en bik, rezultati ostalih pa so negativni, se po izvedenih ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in izkoreninjenje bolezni čreda proglasi za prosto levkoze.

Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika najmanj dvakrat letno opravi veterinarska inšpekcija.
Če veterinarski inšpektor ugotovi pri izvajanju tega pravilnika pomanjkljivosti ali nepravilnosti, VURS odobrenemu osemenjevalnemu središču začasno ali trajno odvzame veterinarsko registrsko številko.

Do sprejema ustreznih predpisov se za opravljanje tuberkulinizacije, diagnosticiranje bruceloze in diagnosticiranje enzootske goveje levkoze uporabljajo metode in tehnike, ki jih določi VURS, in jih izda v posebni publikaciji, ki je javnosti dosegljiva na VURS.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.