Na podlagi 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 16. člena statuta Občine Gorenja vas – Poljane (Ur. vestnik Gorenjske, št. 22/99), 32. člena odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Gorenja vas – Poljane (Uradni list RS, št. 68/98) je Občinski svet občine Gorenja vas – Poljane na 13. redni seji dne 9. 6. 2000 sprejel
P R A V I L N I K
o tehnični izvedbi in uporabi javne kanalizacije v Občini Gorenja vas – Poljane
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se podrobneje urejajo tehnični normativi in postopki za izgradnjo javne kanalizacije, priključevanje uporabnikov na javno kanalizacijo, vzdrževanje in upravljanje upravljavca.
2. člen
Javna kanalizacija so objekti in naprave, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda večjega števila uporabnikov v Občini Gorenja vas – Poljane.
Med objekte in naprave javne kanalizacije štejemo:
– zbirne kanale z revizijskimi jaški,
– kanalizacijske priključke (nad 15 m od hišnega priključka do priklopa na zbirni kanal),
– črpališča za prečrpavanje,
– čistilne naprave,
– druge objekte in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda.
3. člen
Interna ali hišna kanalizacija so objekti in naprave v objektu in zemljišču uporabnika in služijo odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda enemu koristniku, in sicer:
– vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu,
– objekti in naprave za predčiščenje in nevtralizacijo odpadnih voda,
– hišni priključek (spojni kanal do 15 m od objekta oziroma do prvega skupnega jaška),
– meteorna kanalizacija do izpusta v vodotoke oziroma do javnega meteornega kanala.
II. SMERNICE ZA GRADITEV JAVNE KANALIZACIJE IN HIŠNIH PRIKLJUČKOV
4. člen
Za gradnjo kanalov javne kanalizacije in hišnih priključkov se praviloma uporabijo PVC vodotesne cevi oziroma cevi s podobnimi karakteristikami, ki ustrezajo tovrstnim normativom in standardom.
5. člen
Minimalen profil zbirnih kanalov javne kanalizacije je 200 mm, najmanjši profil kanalizacijskih in hišnih priključkov je 160 mm.
6. člen
Vgradnja cevi se izvaja po navodilih proizvajalca cevi na primerno urejeno in utrjeno ležišče cevi (posteljica). Pred polaganjem cevovoda mora biti jarek suh.
7. člen
Pri vseh izkopih in ostalih delih pri izgradnji kanalizacije je potrebno paziti, da se poškoduje čim manj obdelovalnih površin in objektov, ker vsaka nastala škoda iz naslova nestrokovnega in nesolidnega dela ter po krivdi izvajalca del gre na njegove stroške.
8. člen
Na kanalu morajo biti zgrajeni revizijski jaški za potrebe vzdrževanja.
Revizijske jaške je treba zgraditi na vseh mestih spremembe smeri, profila ali padca kanala.
Revizijski jaški so tipske montažne izvedbe ali zabetonirani v vodotesni izvedbi.
9. člen
Na spojnem kanalu za odvod padavinske vode iz utrjenih površin v meteorno kanalizacijo mora biti zgrajen ustrezno dimenzioniran peskolov.
Kjer obstaja možnost onesnaževanja z olji ali maščobami mora biti na požiralniku ali spojnem kanalu zgrajen lovilec olj oziroma maščob.
10. člen
Za vsak novozgrajeni kanal mora biti pred zasutjem preizkušena vodotesnost. O preizkusu vodotesnosti se napiše zapisnik.
11. člen
Cevi kanala javne kanalizacije in spojnih kanalov se morajo zasuti z nevezanim materialom, in sicer v takšni debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem.
Kjer je potrebno, je treba kanale obbetonirati (prometne obremenitve).
Po končanih delih oziroma po zasipih kanalov je treba vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje.
12. člen
Izgradnja čistilnih naprav se obravnava in gradi po posebnih projektih, obratovanje pa ureja poseben poslovnik, ki ga pripravi upravljavec čistilne naprave.
III. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
13. člen
Priključitev obstoječih in novih objektov na javno fekalno kanalizacijsko omrežje je obvezna, če je priključek tehnično izvedljiv.
Novozgrajeni objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo še pred vselitvijo oziroma uporabo, obstoječi objekti pa najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko je dana možnost priključitve. O možnosti priključitve bodoče uporabnike obvesti upravljavec.
Meteorne vode je dolžan od svojih površin urejati vsak sam.
Meteorne vode se speljejo v ponikovalnice, obstoječe odprte vodotoke oziroma meteorne kanale, če na posameznem območju obstajajo.
14. člen
Pred priključitvijo na javno kanalizacijo si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljavca le-te.
V soglasju upravljavec opredeli:
– tehnične pogoje izgradnje hišnega priključka z višinskimi kotami in predvidenim padcem,
– minimalni odmiki novogradnje od kanalizacijskega omrežja,
– zahteve o izgradnji predčiščenja in kontrolnega jaška,
– tehnični pogoji za izgradnjo zbirnega kanalskega jaška,
– pogoje, ki jih mora investitor novozgrajenega objekta izpolniti pred začetkom uporabe,
– druge pogoje, ki so pomembni za neposredno priključitev na javno kanalizacijo.
15. člen
K vlogi za soglasje bodoči uporabnik predloži ustrezno dokumentacijo: lokacijska dokumentacija, tehnična dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ali odločbe o priglasitvi del – velja za novogradnje; projekt hišne kanalizacije s situacijskim načrtom priključnega mesta – velja za obstoječe objekte.
Iz priložene dokumentacije mora biti razvidno:
– arhitektonska zazidalna situacija z vrisanim objektom in komunalnimi priključki,
– kopija katastrskega načrta,
– podatek o višinskih kotah objekta,
– podatek o namembnosti objekta in predvidenih lastnostih in količinah odpadnih voda,
– kjer se odvaja odpadna tehnološka voda, mora uporabnik priskrbeti ustrezno potrdilo, da je ta voda ustrezna za izpust v javno kanalizacijo in čistilno napravo.
16. člen
Priklop na javno kanalizacijo se izvede praviloma v revizijskem jašku, lahko pa tudi direktno na kanal po ustreznem detailu. Obvezen pa je kontrolni jašek med objektom in glavnim kanalom.
Priključitev izvede upravljalec oziroma od njega pooblaščen izvajalec na podlagi prijave uporabnika, če so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji iz soglasja.
Zemeljska dela in ureditev trase v prvotno stanje lahko izvaja lastnik sam, pooblaščeni izvajalec pa izvede samo montažna kanalizacijska dela.
17. člen
Upravljalec je dolžan voditi evidenco vseh priključkov in uporabnikov javne kanalizacije.
V primeru, da priključitev na javno kanalizacijo ni možna oziroma trenutno tehnično ni izvedljiva glede na obstoječe omrežje, upravljavec izda posebno pisno izjavo.
18. člen
Ukinitev priključka je možna samo v primeru rušenja priključnega objekta, o čemer mora uporabnik obvestiti upravljavca vsaj 30 dni pred pričetkom rušitve. Stroški ukinitve priključka bremenijo lastnika objekta.
IV. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJO
19. člen
Odpadne vode (komunalne, tehnološke), ki se odvajajo v javno kanalizacijo, ne smejo vsebovati škodljivih in nevarnih snovi oziroma koncentracij snovi nad predpisanimi mejnimi vrednostmi parametrov odpadnih voda (uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, Uradni list RS, št. 35/96).
Mejna vrednost emisije snovi ali toplote je vrednost, na podlagi katere se določa čezmerna obremenitev pri izpuščanju snovi ali oddajanju toplote v kanalizacijo ali neposredno v vode.
Parameter onesnaženosti odpadnih voda je po predpisanem merilnem postopku izmerjena temperatura, pH-vrednost, obarvanost, strupenost, koncentracija snovi ali podobna lastnost odpadne vode.
20. člen
Mejne vrednosti splošnih parametrov odpadnih voda:
– temperatura 40 °C,
– pH-vrednost 6,5–9,5,
– neraztopljene snovi – mejna koncentracija je določena z vrednostjo, pri kateri še ni škodljivih vplivov na kanalizaciji ali čistilni napravi,
– usedljive snovi 10 ml/l,
– obarvanost – mejna vrednost je določena z vrednostjo, pri kateri obarvanost iztoka iz čistilne naprave, kamor odteka obarvana tehnološka voda, ne presega mejne vrednosti za iztok v vode.
Dodatni parametri, kot so biološki, anorganski in organski, se upoštevajo po tabeli mejnih vrednosti parametrov iz uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
21. člen
Pri novem ali rekonstruiranem objektu ali napravi, ki je vir onesnaževanja s tehnološko odpadno vodo in pri novi ali rekonstruirani čistilni napravi, mora investitor zagotoviti prve meritve parametrov in količine odpadnih vod (pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogoji za njegovo izvajanje, Uradni list RS, št. 35/96).
22. člen
Pri viru onesnaževanja in pri čistilni napravi morata povzročitelj obremenitve in upravljavec čistilne naprave kot obratovalni monitoring zagotavljati občasne ali trajne meritve parametrov in količine odpadnih vod skladno s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda.
Meritev iz prejšnjega odstavka ni treba zagotavljati za komunalno odpadno vodo (iz gospodinjstev in pri drugih uporabnikih, ki odvajajo odpadno vodo, ki ima lastnost komunalne odpadne vode).
23. člen
Redčenje odpadnih voda ni dovoljeno, da bi s tem dosegli predpisane maksimalne koncentracije.
Če uporabnik spusti v javno kanalizacijo materiale, snovi ali odpadne vode, ki bi poškodovale objekte javne kanalizacije, povzročile zamašitve ali škodovale procesu čiščenja v čistilni napravi, se mu zaračunajo vsi stroški sanacije in druga škoda, ki bi zaradi tega nastala.
V. ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA IN VZDRŽEVANJA JAVNE KANALIZACIJE
24. člen
Upravljavec ima vsak čas pravico dostopa do vseh kanalizacijskih objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja, meritev ter snemanj in podobno ne glede na lastništvo zemljišča, na katerem so le-ti.
Upravljavec ima pravico kontrolirati tudi vse objekte in naprave hišne kanalizacije uporabnikov, ki so priključeni na javno kanalizacijo.
25. člen
Upravljavec je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje in nadzor koriščenja javnega kanalizacijskega omrežja ter drugih objektov in naprav, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, pri čemer mora zagotoviti predvsem:
– tekoči nadzor stanja nad objekti in napravami javne in hišne kanalizacije, ki obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov iz spojnih kanalov, izvajanje analiz odpadnih vod,
– sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javnega kanalizacijskega omrežja,
– intervencijsko vzdrževanje in popravilo javne in hišne kanalizacije, kadar je to potrebno zaradi zavarovanja normalnega delovanja javnega kanalizacijskega omrežja ali varovanja okolja,
– stroški intervencijskih popravil in vzdrževanja hišne kanalizacije bremenijo lastnika hiše oziroma objekta,
– vsi stroški intervencijskih popravil in vzdrževanja, ki nastanejo zaradi nepravilne uporabe, bremenijo povzročitelja poškodbe oziroma okvare.
26. člen
O obratovanju, vzdrževanju, intervencijah in drugi problematiki v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadnih in padavinskih voda mora upravljavec enkrat letno pisno poročati občinskemu svetu.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
Uporabniki javnega kanalizacijskega omrežja morajo v roku enega leta od uveljavitve tega pravilnika zagotoviti, da bo sestava odpadnih voda ustrezala dovoljenim mejnim koncentracijam, določenim v IV. poglavju tega pravilnika.
Upravljavec je dolžan uporabnika pisno obvestiti o neustreznosti odpadnih voda.
28. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati dosedanji pravilnik o gradnji kanalizacije, ki ga je sprejel zbor uporabnikov v KS Poljane dne 27. 10. 1996.
29. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 391-162/00
Gorenja vas, dne 9. junija 2000.
Župan
Občine Gorenja vas
Jože Bogataj l. r.
