Uradni list

Številka 58
Uradni list RS, št. 58/2000 z dne 29. 6. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 58/2000 z dne 29. 6. 2000

Kazalo

2666. Odlok o istovetnostnih simbolih Občine Veržej, stran 7549.

Na podlagi 10. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in na podlagi 15. člena statuta Občine Veržej (Uradni list RS, št. 18/99) je Občinski svet občine Veržej na redni seji dne 16. 5. 2000 sprejel
O D L O K
o istovetnostnih simbolih Občine Veržej
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Veržej ima svoj grb, zastavo, potrditvene prvine (štampiljke) ter občinski praznik.
Istovetnostni simboli občine predstavljajo in označujejo pripadnost Občini Veržej. Simboli se uporabljajo v skladu z določbami tega odloka, njihova uporaba ne sme škodovati ugledu in dostojanstvu Občine Veržej.
2. člen
Izvirniki istovetnostnih simbolov se hranijo:
– v HVS registru (Heraldično veksilološki in sigilografski register) pod nadzorom Arhiva Slovenije,
– v registru društva Heraldica Slovenica oziroma Heraldika, d.o.o., ki je simbole ustvarila,
– v arhivu Občine Veržej.
3. člen
Simboli se ne smejo avtorsko zavarovati po drugih osebah, prav tako ne zavarovati ali uporabljati kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga in storitev. Kot izjemno pa so simboli avtorsko zavarovani pred nedovoljenimi posegi v njihovo vsebino in videz po ustanovi (Heraldika, d.o.o.) oziroma osebi, ki je simbole ustvarila.
4. člen
Za pravilno uporabo simbolov in pravilno izvajanje tega odloka je odgovoren tajnik občinske uprave, ki daje potrebna pojasnila, sprejema prošnje za uporabo simbolov, izvaja odločbe o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih odločb ter opravlja druga strokovno administrativna opravila.
5. člen
Prošnji za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe. Tehnična dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike (offset tisk, sito tisk, pero risba ali druge vrste tiska, suha tehnika, vezenje, rezbarjenje, fotografija ipd.) in naklado. Če gre za označbo prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti idejno in vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba simbolov.
Prosilec mora dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena predložiti pri Občinski upravi občine Veržej v dveh izvodih. Tiskane materiale, ki vsebujejo istovetnostne simbole občine ali dele le-teh, mora prosilec predložiti vodstvu občine na vpogled še pred distribucijo.
6. člen
V odločbi, s katero se dovoljuje uporaba simbolov, se določijo pogoji, s katerimi se dovoljuje uporaba samo za določen namen ter na določen, rok do katerega je uporaba dovoljena. Izdano dovoljenje lahko izdajatelj odločbe prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, navedenih v odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali, če s svojim ravnanjem škoduje ugledu občine.
O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena odloča župan občine.
7. člen
Gospodarske družbe, zavodi, društva, ustanove in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sedež v Občini Veržej, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba simbolov oziroma njihovih atributov v okviru njihove dejavnosti, in to:
1. v njihovi firmi ali podjetju,
2. v njihovem zaščitnem znaku (kot tisk in kot aplikacije na raznovrstnih osnovah, samostojni bedžih, našitkih na oblačilih),
3. v obliki brošur in spominkov (v kulturi in turizmu),
4. v tiskanih in zvočnih izvedbah tako za kulturne in prosvetne namene kot v ekonomsko propagandnih namenih v sredstvih javnega obveščanja.
O pomembnosti, časovnem veku, ter o pogojih uporabe simbolov v zgoraj navedenih primerih odloča Občina Veržej.
Uporaba simbola (grba) Občine Veržej v njegovi celoti se dovoljuje izjemoma samo tistim ustanovam, ki imajo javno pooblastilo za izvajanje posebnih nalog iz pristojnosti občine.
II. GRB
8. člen
Opis grba – splošno: na modrem ščitu lebdi srebrna riba (krap), pod njo zlata valovnica, nad njo vrvica sukana vodoravno v tri obročke.
Blazon: grb Občine Veržej je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike; sredi modrega ščita lebdi srebrna riba – krap (cyprinus carpio); povišano dno ščita krasi vertikalni niz šestih enakomernih, vodoravnih valovnic, od katerih je zgornja pod krapom dvakrat močnejša in zlata, ostale so srebrne; v glavi ščita nad krapom lebdi vodoravno zlata, v tri krožce zasukana vrvica tako, da visita prvi in tretji krožec pod vrvico, drugi, torej srednji, malo povečani krožec je obrnjen nad vrvico, ki je sicer simetrična na vertikalno simetralo ščita; spodnja stran krožcev se ravna po horizontali, konca vrvice pa sta razpletena.
Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras.
Upodobitev grba v izrisu, črno-belem odtisu, v pečatni grafiki, heraldični šrafuri in v barvah, sestavlja skupaj z barvnimi kodami posebno mapo, ki je lahko sestavni del tega odloka.
9. člen
Grb občine se uporablja:
1. v potrditvenih prvinah ter v vseh oznakah občinskih organov na območju Občine Veržej,
2. v prostorih in na poslopju sedeža občine, na sejah občinskega sveta, na listinah, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih za službene namene uporablja župan Občine Veržej oziroma za predstavljanje občine pooblaščene osebe (z grbovnim okrasjem okrašen grb se uporablja ob svečanih priložnostih),
3. grb z grbovnim okrasjem se lahko uporablja na vseh uradnih priznanjih občine, kot so to plakete, tabelna priznanja, kipci itd.,
4. v drugih primerih pod pogoji tega odloka.
10. člen
Grb občine se lahko uporablja: ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se občina predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih shodov.
11. člen
Hierarhično mesto grba
Ko se grb uporablja poleg drugega grba, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani. Izjemoma sme biti na desni strani grba druge slovenske občine ali grba tuje države oziroma občine, kadar se ta grb uporablja ob uradnem obisku predstavnikov zgoraj imenovanih institucij.
Ko se grb uporablja z več drugimi grbi oziroma znaki, je praviloma:
1. v sredini kroga – kadar so grbi in znaki razvrščeni v krogu,
2. v sredini polkroga – kadar so grbi razvrščeni v polkrogu,
3. na čelu kolone – kadar so grbi in znaki razvrščeni v koloni,
4. na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani – kadar so grbi in znaki razvrščeni v vrsto,
5. na čelu skupine – kadar so grbi in znaki razvrščeni v skupine.
Ko se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije, se uporablja po določilih zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94, v nadaljevanju: zakon).
12. člen
Grba ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovan obledelih barv ali kako drugače po zunanjosti neprimeren za uporabo. Ni ga dovoljeno uporabljati v nasprotju z javnim mirom in tako, da se kvari ugled Občine Veržej.
III. ZASTAVA
13. člen
Opis zastave, splošno: zastava Občine Veržej je modre in bele barve, z glavnim atributom iz občinskega grba, na njenem srednjem modrem kvadratnem polju.
Opis zastave: modro bela zastava je krojena v razmerju višine “V” proti dolžini “L” je ena proti dve celi in pet desetin, oziroma “V” : “L” = 1 : 2,5.
Zastavina ruta je modra z dvema vertikalno postavljenima belima poljema, od katerih prvo belo polje pokriva drugo šestino zastavine rute, drugo belo polje pa peto šestino iste rute; sredino srednjega kvadratnega modrega polja krasi glavni atribut iz grba, bela riba-krap, pod katerim je v horizontali rumena valovnica, nad njim pa horizontalno v tri krožce zasukana rumena vrvica z razpletenimi konci.
Velikost celotnega atributa ne sme biti manjša od 70% širine oziroma višine kvadratnega polja, katerega 80% istih dimenzij ne sme presegati.
Detajlni prikaz razmerij zastavinih polj in kode njenih barv so sestavni del mape z istovetnostno simboliko Občine Veržej, in kot takšna je mapa priloga tega odloka.
14. člen
Horizontalna oblika zastave je tista, ki se na vodoravno položeni zastavini ruti začenja z ožjim, vertikalnim modrim poljem, ki mu sledi enako veliko belo polje, temu pa modri kvadrat, na katerem je upodobljen glavni atribut iz grba. Celotni atribut z belo ribo v svoji sredini mora ležati v svojem naravnem, vodoravnem položaju. Osrednjemu modremu kvadratu sledi spet belo, ozko, vertikalno polje in njemu končno modro polje zastavine rute.
Horizontalno zastavino ruto izvešamo na vertikalni drog oziroma njegovo sidrno vrv. Drog je lahko tudi nagnjen, vendar kot med drogom in ravnino (horizontalo) ne sme biti manjši od 45 kotnih stopinj. Če je zastavina ruta horizontalne zastave napeta ali pripeta poševno, kot med njenim spodnjim kotom in ravnino (horizontalo) ne sme biti večji od 45 kotnih stopinj.
Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno izvešeni zastavini ruti zgoraj modro barvno polje, navzdol mu sledi enako veliko belo, le-temu osrednji modri kvadrat z atributom, nakar si sledita spet belo in končno modro barvno polje. Atribut v sredini zastavine rute je proti prejšnjemu primeru zaobrnjen za devetdeset kotnih stopinj zato, da je upodobljen v svojem naravnem položaju. Zgornjemu primerna je tudi uporaba, analogna uporabi horizontalne zastave.
15. člen
Uporaba zastav
Zastava se izvesi:
1. ob prazniku občine,
2. ob jubilejih, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah občinskega pomena, komemoracijah...,
3. ob obisku uradnih delegacij mednarodnih in domačih organizacij in lokalnih skupnosti,
4. ob drugih podobnih priložnostih.
V primerih, navedenih v drugi točki tega člena, se zastava izvesi na poslopjih, javnih zgradbah oziroma mestih, kjer je prireditev.
Župan občine lahko odredi, da se zastava občine izvesi tudi na drugih zgradbah, zlasti ob slovesni seji občinskega sveta, prazniku občine, slovesni ali kulturni prireditvi, pomembni za občino, ali kadar predstavniki občine sprejmejo uradne obiske.
Zastava občine se izvesi tudi v času sklepanja zakonskih zvez v prostorih, kjer se sklepajo zakonske zveze; v primeru žalovanja pa se zastava izvesi na pol droga.
Zastava se lahko izvesi tudi ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije na način, ki ga določa zakon.
Zastave se izvesijo v času praznikov in prireditev, navedenih v 14. členu tega odloka in se odstranijo najkasneje 24 ur za tem, ko je prenehal razlog, zaradi katerega so bile izvešene.
Zastava Občine Veržej je stalno izvešena na občinskem poslopju.
16. člen
Ko je zastava Občine Veržej izvešena poleg druge zastave, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani, izjemoma sme biti, gledano od spredaj, na desni strani zastave druge slovenske občine, zastave tuje države ali občine, kadar je ta zastava izvešena ob uradnem obisku predstavnika druge občine oziroma države.
Ko je zastava izvešena skupaj z dvema ali več zastavami na prekrižanih drogovih, mora biti, gledano od spredaj, drog z zastavo Občine Veržej postavljen pred drogovi teh zastav.
Ko je zastava izvešena skupaj z drugima dvema zastavama, mora biti zastava Občine Veržej v sredini.
Ko je zastava Občine Veržej izvešena z več drugimi zastavami, je njena zastava:
1. če so zastave razvrščene v krogu – v sredini kroga,
2. če so zastave razvrščene v polkrogu – v sredini polkroga,
3. če so zastave razvrščene v koloni – na čelu kolone,
4. če so zastave razvrščene v vrsti – na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani,
5. če so zastave razvrščene v skupini – na čelu skupine.
Določbe o izvešanju veljajo le za izvešanje zastav na območju Občine Veržej.
Ko se zastava izveša skupaj z zastavo Slovenije, veljajo za način izvešanja določbe zakona.
17. člen
Zastave ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovana, obledelih barv, strgana, zmečkana ali umazana, ter na način, ki je v nasprotju z javnim redom ali tako, da krši ugled Občine Veržej.
IV. POTRDITVENE PRVINE
18. člen
Občinske štampiljke so izdelane po ustreznem državnem predpisu: so okrogle oblike z dvema zunanjima krožnicama, v okviru katerih je v zgornjem polkrogu v pisavi “times” izpisano ime “OBČINA VERŽEJ”, v spodnjem polkrogu pa geslo štampiljke. V sredini štampiljke je upodobljen grb Občine Veržej.
Občina Veržej ima tudi štampiljko, ki ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis OBČINA, na spodnji polovici pa napis VERŽEJ. V sredini štampiljke je grb Občine Veržej.
19. člen
Od potrditvenih prvin ima Občina Veržej štampiljke z naslednjimi gesli:
– “občinska uprava”,
– mala štampiljka občinske uprave (seecret),
– srednja štampiljka “Občina VERŽEJ” (virmanska),
– “župan”,
– “volilna komisija”,
– “nadzorni odbor”,
– štampiljka z napisom “OBČINA VERŽEJ”.
20. člen
Uporabo in hrambo občinskih štampiljk določi župan s posebnim aktom.
V. NADZOR NAD ISTOVETNOSTNIMI SIMBOLI
21. člen
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje tajnik občinske uprave Občine Veržej.
VI. KAZENSKA DOLOČBA
22. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki:
1. uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom ali tako, da kvari ugled Občine Veržej,
2. uporablja simbole brez dovoljenja,
3. uporablja simbole, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
23. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 900-5/2000
Veržej, dne 16. maja 2000.
Župan
Občine Veržej
Drago Legen, univ. dipl. inž. kmet. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti