Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) ter 17. člena statuta Občine Železniki (UVG, št. 6/95, 18/96, 47/96, 36/98, 21/99) je Občinski svet občine Železniki na 15. redni seji dne 7. 6. 2000 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Železniki
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 za območje Občine Železniki (Uradni list RS št. 75/98) sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljnjem besedilu: PUP) za območje Občine Železniki, ki jih je izdelal Domplan d.d. Kranj, pod št. proj. 13/1 – 68/99.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– izhodišča za urejanje prostora v Občini Železniki,
– besedilo odloka o PUP,
– grafični prikaz, ki določa razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1: 5000 (prosojnice),
– grafični prikaz varovanih območij naravne in kulturne dediščine na temeljnih topografskih načrtih v merilu 1:5000,
– obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor,
– pogoji in soglasja pristojnih organov in organizaciji.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji obsegajo:
I. UVODNE DOLOČBE
II. SPLOŠNE DOLOČBE
III. SKUPNA MERILA ZA POSEGE V PROSTOR:
1. Pogoji glede vrste posegov v prostor
2. Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
2.1. Urbanistično oblikovanje
2.2. Lega objektov in parcelne meje
2.3. Arhitekturno oblikovanje
2.4. Merila in pogoji glede posegov na kmetijska in gozdna zemljišča
2.5. Merila in pogoji glede komunalnega in energetskega opremljanja zemljišč
2.6. Merila in pogoji glede prometnega urejanja
2.7. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč ter njihovo urejanje
2.8. Merila in pogoji za varovanje krajine
2.9. Merila in pogoji za varovanje naravne dediščine
2.10. Merila in pogoji za varovanje kulturne dediščine
2.11. Merila in pogoji glede varovanja okolja
2.12. Merila za urejanje zelenih površin
2.13. Urejanje prostora za obrambo in zaščito
IV. KONČNE DOLOČBE
Pogoji so določeni za celotno območje Občine Železniki.
4. člen
· Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.
· Sekundarne dejavnosti po tem odloku so industrija, obrtna proizvodnja, podjetništvo, rudarstvo, gradbeništvo in energetske dejavnosti.
· Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, gostinstvo, turizem, domača obrt, promet in storitve.
· Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šolstvo, kultura, komunala, usluge.
· Nadomestna gradnja po tem odloku je gradnja objektov, ki se dovoli deloma (vsaj 50%) ali v celoti na istih temeljih, pri čemer se nadomesti ves obstoječi objekt ali njegov del.
· Pomožni objekti po tem odloku so objekti, navedeni v občinskem odloku o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
II. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Meja območja, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji
5. člen
Območje, ki se ureja s temi PUP, obsega območja naslednjih katastrskih občin: k.o. SORICA, k.o. DAVČA, k.o. ZG. DANJE, k.o. ZALI LOG, k.o. PODLONK, k.o. ŽELEZNIKI, k.o. MARTINJ VRH, k.o. STUDENO, k.o. DRAŽGOŠE, k.o. KALIŠE, k.o. SELCA, k.o. DOLENJA VAS, del k.o. LESKOVICA, del k.o. BUKOVŠČICA.
Meje ureditvenih območij PUP so razvidne iz grafičnih prikazov na preglednih katastrskih načrtih in temeljnih topografskih načrtih v merilu 1: 5000, in sicer za naslednje prostorske celote:
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Oznaka Kraj PKN5 Način
območja urejanja
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
S1 Železniki Kranj 21,22,31,32,33,41,42
Bohinjska Bistrica 40,50
S1/1 ureditveno območje Kres–Plato PIN
S1/3 ureditveno območje Trnje PUP
S1/4 ureditveno območje - Gorenji konec - pod jezom PUP
S1/5 ureditveno območje - Gorenji konec PUP
S1/6 ureditveno območje - Ovčja vas PUP
S1/7 ureditveno območje - Smoleva PUP
S1/8 ureditveno območje - Dašnica I. PUP
S1/8-1 ureditveno območje Dašnica III. – Na platoju PIN
S1/9 ureditveno območje - Na Kresu PUP
S1/10 ureditveno območje - Češnjica - Log PUP
S1/11 ureditveno območje - Češnjica PUP
S1/12 ureditveno območje - Pri Alplesu PUP
S1/13 ureditveno območje - Studeno PUP
P1/1 ureditveno območje - Domel, Niko PUP
P1/3 ureditveno območje Alples PUP
PC1 ureditveno območje Gorenji konec, Dom oprema,
Tehtnica, Športno igrišče PUP
PC2 ureditveno območje zahodno od načrtovane vpadnice PUP
PC3 ureditveno območje vzhodno od načrtovane vpadnice PUP
SC1 ureditveno območje Na plavžu - severno od ceste PUP
SC2 ureditveno območje Na plavžu - južno od ceste PUP
SC3 ureditveno območje Trnje PUP
SC4 ureditveno območje Racovnik PUP
C2 ureditveno območje Center II. PUP
C3 ureditveno območje Center - avtobusna postaja PIN
Š1 ureditveno območje Šola Železniki PUP
ŠR1 ureditveno območje Šport in rekreacija Železniki PUP
P ureditveno območje Pokopališče Železniki PUP
CČN ureditveno območje Čistilna naprava Železniki PUP
S2 Selca Kranj 23,24,33,34 PUP
S1/2 ureditveno območje - južni del naselja PUP
S2/2 ureditveno območje - Ob šoli PUP
S2/3 ureditveno območje - Ob cerkvi PUP
S2/4 ureditveno območje Selca - severozahodni del PUP
S2/5 ureditveno območje Selca - severovzhodni del PUP
S2/6 ureditveno območje Selnica PUP
S2/7 ureditveno območje - Na Klincu PUP
P2 ureditveno območje Ob Selščici PUP
P ureditveno območje Pokopališče Selca PUP
ŠR2 ureditveno območje Šport in rekreacija Selca PUP
Š2 ureditveno območje Šola in vrtec Selca PUP
S3 Dolenja vas Kranj 33,34,35,44 PUP
S3/1 ureditveno območje Dolenja vas - SV in SZ del PUP
S3/2 ureditveno območje Dolenja vas - ob trgovini PUP
S3/4 ureditveno območje - vaško jedro PUP
S4 Dražgoše Bohinjska Bistrica 20 PUP
Kranj 11,12,13,21,22,23 PUP
ŠR4 ureditveno območje smučišče Dražgoše PUP
S5 Zali Log Bohinjska Bistrica 38,39,40,49,50 PUP
S6 Davča Bohinjska Bistrica 38,39,46,47,48,49,50 PUP
Cerkno 6,7,8,9,10 PUP
ŠR6 ureditveno območje smučišče Črni vrh – Davča Cerkno 8,9, Boh. Bistrica 48 PIN
S7 Rudno Kranj 21,22 PUP
ŠR7 ureditveno območje Športni center Rudno Kranj 22 PUP
S8 Martinj Vrh Kranj 31,32,41,42; Škofja Loka 1,2 PUP
Bohinjska Bistrica 50; Cerkno 10 PUP
S9 Sorica PUP
S9/1 Zgornja Sorica Bohinjska Bistrica 26,27,28,37,38,47,48 PUP
S9/2 Spodnja Sorica Bohinjska Bistrica 37,38,39,48 PUP
ŠR9/3 ureditveno območje smučišče Soriška planina Bohinjska Bistrica 26,27 PUP
S10 Danje PUP
S10/1 Spodnje Danje Bohinjska Bistrica 28,38,39 PUP
S10/2 Zgornje Danje Bohinjska Bistrica 27,28,29,38 PUP
S11 Podlonk Bohinjska Bistrica 20,30,40 PUP
Kranj 11,21,32 PUP
S12 Lajše Kranj 23,24 PUP
S13 Zabrekve Kranj 24,25 PUP
S14 Smoleva Kranj 32,42 PUP
S15 Potok Bohinjska Bistrica 49,50; Cerkno 9,10 PUP
S16 Topolje Kranj 24,34 PUP
S17 Golica Kranj 33,43 PUP
S18 Ojstri Vrh Kranj 32,33,42,43 PUP
S19 Kališe Kranj 22,23,33 PUP
S20 Prtovč Bohinjska Bistrica 20,30,40; Kranj 31 PUP
S21 Ravne Bohinjska Bistrica 29,38,39,40 PUP
S22 Osojnik Bohinjska Bistrica 50 PUP
S23 Zabrdo Bohinjska Bistrica 28,29,38,39 PUP
S24 Torka Bohinjska Bistrica 29,30,39,40 PUP
S25 Podporezen Bohinjska Bistrica 36,37,46,47 PUP
S26 Zala Bohinjska Bistrica 49,50 PUP
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6. člen
Ureditvena območja PUP sestavljajo naslednja območja:
– najkvalitetnejša kmetijska zemljišča – A
– ostala kmetijska zemljišča – B
– območja gozdov – G
(lesno-proizvodni gozd, varovalni gozd in gozd s posebnim namenom)
– območja vodnogospodarskih ureditev in varovana območja vodnih virov
– varovana območja naravne in kulturne dediščine
– območja za poselitev VIII:
· ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja,
· stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje.
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
7. člen
Skupni pogoji veljajo za vsa ureditvena območja obravnavanih prostorskih celot, razen če v posebnih merilih in pogojih za posamezno območje ni določeno drugače.
8. člen
V planskih aktih občine so opredeljena območja glede na prevladujočo namembnost prostora in s PUP obravnavajo kot:
* območja urejanja, ki so namenjena pretežni poselitvi:
S – območja, ki so namenjena stanovanjski in stanovanjsko-kmetijski funkciji,
C – območja centralnih dejavnosti,
P – območja proizvodno-poslovnih dejavnosti,
O – območja obrtnih dejavnosti,
ŠR – območja športa in rekreacije,
E – energetski objekt,
ZO – zbiranje odpadkov,
GO – deponija gradbenih odpadkov.
* površine, ki niso namenjene poselitvi:
A – najkvalitetnejša kmetijska zemljišča,
B – ostala kmetijska zemljišča,
G – gozd,
GV – varovalni gozd,
GP – gozd s posebnim namenom,
V – vode,
Č – območja nerodovitnih površin namenjenih eksploataciji.
1. Pogoji glede vrste posegov v prostor
9. člen
V vseh ureditvenih območjih, ki se urejajo s temi PUP, so dovoljeni naslednji posegi:
· redno vzdrževanje objektov in naprav,
· adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav,
· prizidave in nadzidave obstoječih objektov,
· rušitve,
· gradnja objektov in naprav za potrebe komunalne ureditve, prometa, zvez in energetike,
· urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč,
· urejanje javnih površin (otroških igrišč, peš poti, ploščadi) in drugih zelenih površin (parki, zelenice),
· urejanje vodnogospodarskih objektov in naprav, vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve,
· urejanje pokopališč, mrliških vežic in kapelic v sklopu pokopališč ter postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,
· postavitev turističnih oznak, stojnic,
· gradnja objektov in naprav za izkoriščanje in raziskovanje mineralnih surovin (kamnolomi in peskokopi) in njihova sanacija,
· odstranitev objektov, ki so dediščina ali spomeniki, ni dopustna.
10. člen
Poleg navedenih posegov iz 9. člena so v posameznih tipih naselij dovoljeni še naslednji posegi za:
1. Območja in naselja s pretežno stanovanjsko pozidavo:
· novogradnje,
· spremembe namembnosti za stanovanja,
· spremembe namembnosti za potrebe terciarne in kvartarne dejavnosti,
· postavitve pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov (garaže, vrtne ute, bazeni, zimski vrtovi, nadstrešnice, pergole, ograje).
2. Območja in naselja z mešano stanovanjsko-kmetijsko pozidavo:
· novogradnje,
· spremembe namembnosti za stanovanja in za potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah,
· spremembe namembnosti za potrebe podjetništva, primarnih, terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
· postavitve pomožnih objektov za kmetijsko dejavnost na funkcionalnih zemljiščih kmetij,
· urejanje odprtih površin in postavitev mikrourbane opreme.
3. Območja s pretežno kmetijsko pozidavo:
· novogradnje,
· spremembe namembnosti za stanovanja,
· spremembe namembnosti za potrebe terciarne in kvartarne dejavnosti,
· postavitve pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov (garaže, vrtne ute, bazeni, zimski vrtovi, nadstrešnice, pergole, ograje).
4. Območja za šport in rekreacijo:
· dovoljena je izgradnja objektov in naprav za potrebe športa in rekreacije,
· izgradnja spremljajočih objektov ter vse pripadajoče komunalne in prometne infrastrukture,
· obvezna je izdelava valorizacije prostora in analiza ranljivosti ekosistemov,
· obvezna je izgradnja čistilnih naprav.
5. Območja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti:
· novogradnje znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov tako, da ne bo onemogočena celovita zasnova in izvedba PIN,
· spremembe namembnosti za stanovanja, potrebe kmetijstva in podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
· postavitve pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov in kmetij.
6. V območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine, v varstvenih pasovih vodnih virov in voda je dovoljeno:
· opravljati tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
· dovoljene so rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in naprav.
7. Ureditvena območja, ki po pretežni namenski rabi niso namenjena poselitvi:
· gradnja objektov in naprav namenjenih kmetijski in gozdarski funkciji na stavbnih zemljiščih,
· agrooperacije in pogozditve,
· gradnja pomožnih objektov za potrebe kmetijstva,
· postavitve pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov in kmetij,
· sprememba namembnosti obstoječih objektov, razen pomožnih objektov za stanovanja,
· spremembe namembnosti obstoječih objektov razen pomožnih objektov za potrebe dodatnih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah,
· spremembe namembnosti obstoječih objektov za potrebe primarnih, sekundarnih, terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
· gradnja objektov za potrebe rekreacije, gostinstva in turizma,
· postavitve začasnih objektov za prireditve,
· določitve funkcionalnih zemljišč k obstoječim objektom,
· ograjevanje zemljišč zunaj naselij ni dovoljeno, razen za potrebe primarnih dejavnosti in varstva voda.
11. člen
Gradnja objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in adaptacije so dovoljene na stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, ki obsega: dostop, pitno vodo in možnost oskrbe z električno energijo. Na območjih, kjer ni kanalizacijskega sistema s čistilno napravo, je za fekalne vode obvezno zgraditi BIO čistilno napravo s potrebnim številom populacijskih enot ali vodoneprepustno, nepretočno dvoprekatno greznico na čiščenje, ki jo prazni in vsebino odvaža v čistilno napravo pooblaščena organizacija.
2. Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
2.1. Urbanistično oblikovanje
12. člen
Varovane robove naselij, ki so označeni v grafičnih prikazih je potrebno ohranjati.
V območju značilnih pogledov niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.
Varovane gozdne robove in sadovnjake na robovih vasi je potrebno ohranjati in varovati tako, da se ne spremeni njihova oblika, vsebina in funkcija.
13. člen
Posegi v prostor lahko odstopajo od oblikovne enovitosti naselja le:
· kadar ima kontrast namen opozoriti na drugačno dejavnost,
· kadar ima vizualna različnost namen vzpostaviti novo dominanto v prostoru s ciljem poenotenja heterogenosti območja.
14. člen
Za urbanistično oblikovanje območja veljajo kot obvezne naslednje določbe:
· v območjih individualne historične zazidave je pri gradnjah in ureditvah potrebno prilagajanje urbanističnim in arhitektonskim značilnostim območja,
· pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe,
· pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritine morajo biti enaki,
· za objekte etnološke in umetnostne dediščine nadomestna gradnja ni dopustna.
2.2. Lega objektov in parcelne meje
15. člen
2.2.1. Odmiki
· Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik od parcelne meje se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno-tehničnimi, požarnovarnostnimi in obrambnimi predpisi.
· Novogradnje, nadomestne gradnje, dozidani deli stavb ter pomožni in začasni objekti morajo od parcelne meje odmaknjeni najmanj 2,5 m, pod pogojem, da medsebojni odmik objektov ne bo vplival škodljivo na bivalne pogoje sosednjih parcel.
Minimalen odmik je dovoljen, če to dopuščajo sanitarni in požarnostnovarstveni predpisi ter ostali pogoji in pri tem ni motena sosednja posest.
· S soglasjem mejaša je lahko razdalja do posestne meje tudi manjša od 2,5 m.
Investitor novega objekta je v takem primeru dolžan ustrezno urediti odtoke s strešin, urediti snegolove oziroma preprečiti vplive na parcelo ali objekt mejaša.
· Praviloma mora biti odmik med objekti najmanj 1,5 x višino novega objekta na južni ali jugovzhodni strani oziroma 1 x višino objekta na jugozahodni strani oziroma prilagojen študiji osvetlitve.
· Odmiki od komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste komunalnih naprav oziroma skladni s soglasjem upravljalca komunalnih naprav.
· Odmiki od vodovodnih cevi Fi 80 mm in več so 2,5 m, prav tako od kanalizacijskih sistemov.
· Odmiki od kategoriziranih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z zakonom o javnih cestah.
· Odmiki stanovanjskih in gospodarskih objektov od javnih poti morajo biti najmanj 4–5 m, manjši odmik je možen le v primerih, če si investitor pridobi soglasje upravljalca glede na krajevne in terenske razmere ali je manjši odmik pogojen z obstoječo gradbeno črto ali s pogoji glede varovanja kulturne dediščine.
· Odmiki objektov centralnih dejavnosti in industrijski objekti od javnih cest morajo biti najmanj 5 m oziroma 15 m, odvisno od ranga ceste.
· Odmiki objektov od vrhnjega roba struge vodotoka Selška Sora morajo biti najmanj 10 m, na pritokih pa najmanj 5 m, tako da je omogočen dostop za obnovitvena in vzdrževalna dela in intervencijska vozila. Izjeme so objekti MHE, vodni mlini in žage in podobno, ki so locirani na podlagi pogojev soglasja dajalcev.
V varstvenem pasu vodotoka je možno predvideti le pešpoti in kolesarske steze.
· Posegi ob gozdu ne smejo ovirati gospodarskega izkoriščanja gozda niti njegove ekološke funkcije. Objekti za stalno bivanje ali proizvodno dejavnost morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj v razdalji ene sestojne višine.
2.2.2. Dostopi
· Do vsake parcele mora biti urejen dostop.
2.3. Arhitekturno oblikovanje
16. člen
Za arhitekturno oblikovanje v območju obdelave veljajo kot obvezne naslednje določbe:
· pri določanju stavbne mase objektov je potrebno upoštevati razmerja okoliških stavb kakor tudi gospodarskih poslopij, oziroma drugih arhitekturno kvalitetnih objektov,
· pri vzdrževalnih in adaptacijskih delih, pri dozidavah, nadzidavah in rekonstrukcijah je potrebno upoštevati kvalitetne oblikovne značilnosti obstoječe arhitekture, razmerja gradbene mase, razmerja fasad, naklon strešin, razporeditev odprtin (vrata, okna), ornamente in detajle.
17. člen
Oblikovanje objektov
2.3.1. Oblikovanje stanovanjskih objektov:
· podolgovat tloris, z razmerjem stranic 1:1,5,
· višina največ P + 1 + M, kolenčni zid je skrit v napušču in ni višji od 0,60 m ali P + M, kolenčni zid je visok maksimalno 1 m,
· odprtine morajo biti pokončne in osno zasnovane,
· streha objekta je simetrična (lahko čopasta) dvokapnica nad osnovnim objektom, s smerjo slemena vzporednim z daljšo stranico,
· naklon strešin 38°–45°,
· v strešinah je možna izvedba klasičnih frčad,
· kritina: temno siva ali opečna, odvisno od tega, katera je za posamezno naselje prevladujoča,
· fasada: zaglajen omet,
· materiali: kamen, les, omet.
2.3.2. Oblikovanje gospodarskih poslopij:
· podolgovat tloris, z razmerjem stranic 1:1,5 ali več,
· višina P + 1 + M, kolenčni zid je skrit v napušču in ni višji od 0,60 m ali P + M, kolenčni zid je visok maksimalno 1 m,
· streha objekta je simetrična (lahko čopasta) dvokapnica nad osnovnim objektom,
· naklon strešin 38°–45°,
· v strešinah je možna izvedba klasičnih frčad,
· kritina: temno siva ali opečna, odvisno od tega, katera je za posamezno naselje prevladujoča,
· fasada: zaglajen omet, lesena polnila, naravni kamen.
2.3.3. Oblikovanje počitniških objektov:
Območij, ki bi bila namenjena le izgradnji počitniških objektov, ni. Možne so izgradnje le-teh v območjih, kjer so že prisotni tovrstni objekti in v območjih za šport in rekreacijo.
· podolgovat tloris, z razmerjem stranic 1: 1,5 ali več; okvirna dimenzija 6 x 9 m,
· višina: v celoti vkopana klet, pritličje + mansarda, kolenčni zid je skrit v napušču in ni višji od 0,60 m,
· streha objekta je simetrična (lahko čopasta), dvokapnica nad osnovnim objektom, s smerjo slemena vzporednim z daljšo stranico,
· naklon strešin 38°–45°,
· v strešinah je možna izvedba klasičnih frčad,
· kritina: temno siva ali opečna, odvisno od tega, katera je za posamezno naselje prevladujoča,
· fasada: zaglajen omet, les, kamen lomljenec.
2.3.4. Objekti za obrt ali turizem, kot dopolnilna dejavnost na kmetiji se mora zgledovati po kvalitetni arhitekturni dediščini kmečkih poslopij.
2.3.5. Oblikovanje objektov za potrebe sekundarnih, terciarnih in kvartarnih dejavnosti naj sledi gabarite in oblikovalske elemente kvalitetne arhitekture, ki bo z okolico tvorila človeku prijazen in zdrav življenjski prostor.
· tlorisni gabarit lahko sledi funkciji, če objekt stoji v območju, ki je namenjeno zgolj proizvodnim dejavnostim,
· višinski gabarit je praviloma pritličen,
· streha ravna ali
· simetrična dvokapnica v naklonu 38°–45°,
· kritina: temno siva ali opečna, odvisno od tega, katera je za posamezno naselje prevladujoča,
· fasada: omet, lesena polnila, kritina, naravni kamen.
2.3.6. Za oblikovanje nadzidav, prizidav in rekonstruiranih objektov se smiselno uporabljajo pogoji za novogradnje.
2.3.7. Oblikovanje objektov v območju industrijskih in gospodarskih con:
· tlorisni gabarit lahko sledi funkciji,
· vertikalni gabarit je lahko prilagojen okoliškim objektom (max P + 2E),
· vhodni prostori se formirajo ob regionalni cesti, oziroma ob vpadnici, ki je nanjo vezana,
· parkirišča in odstavne površine se formirajo znotraj funkcionalnih zemljišč,
· streha ravna ali simetrična dvokapnica v naklonu 38°–45°,
· kritina: pohodne ravne strehe, temno siva ali opečna, odvisno od tega, katera je za posamezno naselje prevladujoča; valovit salonit ni dovoljen,
· fasade: svetli ometi, lesena polnila, naravni kamen,
· obvezna je sanacija degradiranih območij znotraj tovarniških kompleksov (odlagališča, zunanja skladišča, provizoriji ...).
18. člen
Urejanje okolice objektov
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovalskimi značilnostmi območja nameravanega posega in se mora podrediti kvalitetnim rešitvam v prostoru.
· Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od višine naravnega terena; če so potrebni oporni zidovi, morajo biti prikazani v ureditvenih situaciji.
· Okolica objekta se obvezno zasadi z avtohtono vegetacijo.
· Ograje ob parcelni meji so dovoljene v maniri vereje, lese ali zasajene z živo mejo (cipresa ni dovoljena). Ograja ne sme presegati višine 1,2 m in mora biti postavljena znotraj parcelne meje. Lahko je tudi na parcelni meji, če se tako dogovorita soseda.
· V urbanih območjih je možna postavitev kovinskih ograj po vzoru kovanih.
· V območjih proizvodnjih dejavnosti so ograje lahko mrežaste, vendar obvezno zazelenjene.
· Dostopi, dovozi in parkirišča morajo biti urejeni in tlakovani.
2.4. Merila in pogoji glede posegov na kmetijska in gozdna zemljišča
19. člen
V območjih, ki so v planskih aktih opredeljena kot območja s kmetijsko in gozdno gospodarsko funkcijo, je potrebno vse posege podrejati njima ter istočasno varovanju in smotrni rabi ostalih dobrin splošnega pomena.
Posegi v območju kmetijskih površin morajo ohranjati značilnosti kulturno-krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:
· naravne in antropogene elemente prostora (razmerje do gozdnih površin, sistem parcelacije, sistem komunikacije, oblike terena in ogrevanje prostora),
· morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, struktura vegetacije, struktura vodotokov),
· značilne krajinske in mikroambientalne poglede,
· sistem poljskih poti, da bi se omogočil dostop na vse parcele.
Na površinah A območja najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč in na območju ostalih kmetijskih zemljišč – B območje, so dovoljeni posegi za zagotovitev osnovne rabe prostora v skladu z družbenim planom (hidromelioracije, agromelioracije in komasacije).
Za vse hidromelioracije, agromelioracije in komasacije je potrebno predhodno izdelati idejno zasnovo s prikazom parcelacije, ureditve poljskih poti, ohranitve in izboljšanja vegetacije, ureditvijo odvodnjavanja in oznako kmetijske kulture.
V teh območjih je potrebno ohraniti najznačilnejšo vegetacijo in po možnosti tudi avtohtono kmetijsko kulturo.
20. člen
2.4.1. Urejanje kmetijskih zemljišč
Izjemoma se lahko najkvalitetnejša kmetijska zemljišča – A območje namenijo za nekmetijsko rabo, če ni mogoče uporabiti manj primernih zemljišč, skladno z zakonom, za:
· gradnja objektov za urejanje vodnega režima in varstvo voda,
· širjenje pokopališč,
· določitev funkcionalnega zemljišča obstoječim objektom,
· določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječim kmetijam,
· gradnjo objektov za potrebe obrambe in zaščite.
V obstoječih gručah so dovoljeni vsi posegi le v okviru obstoječih funkcionalnih zemljišč, če je gruča locirana na kompleksu najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč – A območje.
Za načrtovane posege v neposredni bližini obstoječih kmetij oziroma zemljišč zaščitenih kmetij je potrebno pridobiti predhodno pozitivno mnenje kmetijske svetovalne službe oziroma z zakonom pristojnega oziroma pooblaščenega kmetijskega organa oziroma službe.
Za vse z zakonom dovoljene posege na ostalih kmetijskih zemljiščih – B območje je potrebno soglasje pristojne kmetijske službe oziroma organa skladno z zakonom pod pogojem, da so vse vloge s strani predlagatelja strokovno utemeljene.
21. člen
2.4.2. Urejanje gozdnih površin
Posegi v območja gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno-krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranijo:
· značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru,
· značilnosti oblikovanja gozdnega roba,
· značilni vzorec gozdnih cest in poti ter ostalih antropogenih elementov prostora.
22. člen
· Z vidika funkcij gozdnega prostora v krajini Občine Železniki ni dopustna razpršena gradnja stanovanjskih in proizvodnih objektov. Prav tako ni dopustna gradnja objektov na vznožjih strmih gozdnih pobočij in graditev objektov v ozkih dolinah.
· Sočasne rabe gozda, ki ogrožajo osnovne funkcije gozda, niso dovoljene.
· Sprememba rabe ni dopustna v gozdovih v varovalnih območjih (varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom, naravni rezervati, druga območja gozdov z izjemno poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami). Izjemoma so dopustni posegi za namene varovanja.
· Za posege v gozd in gozdni prostor in za posege zunaj gozda, za katere je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov, ter za melioracijske posege je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije k dovoljenjem za posege v prostor.
· Za zahtevne in obsežne posege v gozd in gozdni prostor je potrebna predhodna presoja vplivov na okolje.
23. člen
Če niso razvrednotene ali prizadete funkcije gozdov, je v gozdnem prostoru in prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, dopustno graditi:
· objekte za kmetijsko dejavnost, ki so podprti z razvojnim načrtom kmetijskega obrata ali lokalne skupnosti,
· gozdarske prometnice, ki so načrtovane v gozdnogojitvenih načrtih ali razvojnih načrtih lokalne skupnosti,
· infrastrukturne objekte, ki so opredeljeni v dolgoročnem planu občine ob uporabi tehnologije ozkih presek in dosledni biotehnični sanaciji presek, zasutih jarkov in brežin.
· Posegi v gozdni prostor so dopustni le, če niso v nasprotju s splošnimi funkcijami gozda; posebnega varstva morajo biti deležne varovalna, hidrološka in biocenotska vloga (primarne ekološke omejitve v prostoru).
· Pred načrtovanjem kakršnegakoli posega v gozdni prostor je potrebno pridobiti predhodno mnenje pristojne gozdarske strokovne službe, ki jih izda na podlagi valorizacije gozdnega prostora.
· Pri načrtovanju, graditvi in vzdrževanju gozdnih prometnic je potrebno upoštevati ekološke omejitve, funkcije gozdov, nujno potrebno odprtost gozdov in tehnične gospodarske pogoje. Poleg gospodarskega pomena je pri tem potrebno upoštevati tudi njihove splošne funkcije in obstoj ter razvoj hribovskih in gorskih kmetij (posebno razvoj kmečkega turizma).
· Posebnega varstva v negozdnem prostoru morajo biti deležni gozdni ostanki, skupine dreves in posamična drevesa izredna drevesa, obrežna vegetacija, omejki.
2.5. Merila in pogoji glede komunalnega in energetskega opremljanja zemljišč
24. člen
· Gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike vodnega gospodarstva in zvez ter ostalih infrastrukturnih naprav je dovoljena v vseh območjih urejanja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
· Posamezni komunalni objekti in naprave (TP, daljnovodi, telekomunikacijski vodi, plinovodi, vodovodi, kanalizacija, vodni zbiralniki, MHE, ipd.) morajo biti locirani v prostor ob upoštevanju smernic in pogojev pristojnih soglasjedajalcev.
· Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah in novogradnjah katerekoli podzemne infrastrukturne napeljave ali naprave ter pri cestah je na tem delu praviloma obvezna kompleksna ureditev oziroma prenova vseh infrastrukturnih naprav.
· Pri vseh bodočih gradnjah morajo biti upoštevane kote stoletne vode.
· V naseljih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja, si mora investitor zgraditi lastno vodovodno zajetje s cevovodom in pridobiti potrdilo o neoporečnosti vode na podlagi kemične in bakteriološke analize vodnega vira.
· Ureditve gnojničnih jam in gnojišč na kmetijah morajo biti v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85-447). Za preprečevanje vpliva meteornih vod je obvezno gnojišča zaščititi s streho.
· V naseljih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne količine požarne vode, je potrebno v okviru naselja zgraditi ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostope k vodotokom.
· Na območjih varovanja vodnih virov v občini se morajo vsi posegi izvajati v skladu z odloki o varstvu virov pitne vode. Z navedenimi odloki so določeni varstveni pasovi in varstveni ukrepi.
· Odpadne vode se na območjih, kjer je zgrajena kanalizacija, morajo obvezno speljati v kanalizacijsko omrežje. Na območjih, kjer je predvidena izgradnja kanalizacije, mora biti odtok odpadnih vod začasno speljan v dvoprekatno greznico brez pretoka, po izgradnji pa je obvezen priključek.
· Odvod odpadne vode za več stanovanjskih objektov se praviloma rešuje s kanalizacijskim omrežjem, s skupinskimi greznicami brez pretoka oziroma biološkimi čistilnimi napravami, z zahtevanim številom prostorskih enot.
· Ob rekonstrukcijah in drugih delih na industrijskih območjih je obvezna ureditev skupnih iztokov ali vsaj zmanjšanje števila iztokov pri onesnaževalcih voda ter ureditev vzorčevalnih mest oziroma predčiščenje.
· V naseljih je potrebno načrtovati sistem meteorne kanalizacije, tako da imajo vse urbanizirane površine urejen odtok meteorne vode.
· Predvidena je povečava kapacitet na ČN Železniki (Studeno) in izgradnja ČN Dolenja vas za naselja Selca in Dolenja vas.
· Okrog čistilne naprave Železniki in Dolenja vas se zasadi 20 m zeleni pas (drevje in grmovnice).
· Za naselja Dražgoše, Sp. Danje, Zg. in Sp. Sorica je predvidena izgradnja ČN. Predvidena je tudi izgradnja ČN na Soriški planini in v Davči za potrebe smučarskih centrov.
· Na območju, kjer bo zgrajeno toplovodno omrežje (Dašnjica, Log, Češnjica, Racovnik, Trnje, Na plavžu, Studeno, Rudno, Selca), je obvezna priključitev v skladu s pogoji pristojne službe za upravljanje in vzdrževanje.
· Na območjih, kjer je organizirana služba za odstranjevanje odpadkov, je potrebno upoštevati pogoje pristojne službe in sprejetega občinskega odloka.
· Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise in usmeritve zasnove elektro omrežja v skladu z družbenim planom.
· Na področju zagotavljanja PTT uslug je potrebno upoštevati veljavne predpise in usmeritve zasnove PTT omrežja v skladu s planskimi akti.
· V novopredvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
Obstoječe avtomatske telefonske centrale v občini so: ATC Železniki, ATC Sorica, ATC Davča, ATC Bukovica s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v zemeljski in nadzemeljski izvedbi.
· Predvidena je nadomestitev obstoječih krajevnih kablov z optičnimi kabli in širitev telekomunikacijskega omrežja v skladu z novimi potrebami.
· Predvidena je izgradnja več TV pretvornikov.
2.6. Merila in pogoji glede prometnega urejanja
25. člen
· Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje in skladno s pogoji, ki omogočajo gibanje telesno prizadetim občanom.
· Vsak objekt mora imeti urejen dostop in dovoz na cesto ali pot v skladu z veljavnimi predpisi. Čim več objektov naj se povezuje s skupnim priključkom na javno cesto. Uvozi ne smejo ovirati rabe javnih cest.
· Dostope in dohode v javne ustanove, površine za pešce in prehode za pešce je potrebno urediti tako da bodo primerni za invalide v vozičkih, hojo starejših občanov in vožnjo otroških vozičkov.
· Pri urejanju trgov je treba ločiti površine po vrstah prometa. Pri ureditvah je potrebno upoštevati elemente prvotne ureditve, npr. vaška drevesa, korita, znamenja itd.
· Ob glavnih cestah skozi naselja oziroma vasi je potrebno vsaj enostransko urediti površine za pešce in kolesarje, predvsem na območjih strnjenih jeder.
· Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne službe za vzdrževanje cest.
· V naseljenih krajih in hribovitih predelih se sme glede na krajevne razmere izjemoma dovoliti graditev objektov in naprav v varovalnem pasu, če to ni v nasprotju s koristmi ceste in prometa.
· V koridorjih novopredvidenih cest in predvidenih rekonstrukcij cest je dovoljeno le redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav.
· Odmiki vseh objektov (tudi živih mej in ograj) od cest in poti morajo biti tolikšni, da je možno neovirano minimalno vzdrževanje le-teh v zimskem in letnem času ter zagotovljena varnost prometa (preglednost).
· Za vse posege v varovalnem pasu cest in poti je potrebno soglasje pristojne službe za upravljanje in vzdrževanje cest.
· Prometne ureditve morajo biti izvedene na način, ki bo zagotavljal ustrezno varstvo okolja in ustrezal tudi obrambno-zaščitnim zahtevam.
· V varovalnih pasovih obstoječih regionalnih cest izven naselij gradnja stanovanjskih hiš in ostalih objektov ter naprav, ki niso v neposredni zvezi s prometnim urejanjem, ni dovoljena. Dovoljeno je le redno vzdrževanje obstoječih objektov in posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.
2.7. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč ter njihovo urejanje
26. člen
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati zlasti naslednje: lego, velikost, namembnost in zmogljivost objekta, orientacijo prostorov in tlorisno zasnovo objekta, orientacijo zemljišča, konfiguracijo terena, lego in odmike sosednjih stavb, odmik od ceste, gradbene linije in posestnih mej, ureditev komunalnih naprav in priključkov, ureditev zelenih funkcionalnih površin, ureditev funkcionalnih dostopov, parkirnih mest utrjenih površin ob objektih.
Poleg navedenih zahtev je potrebno upoštevati tudi sanitarno-tehnične zahteve in požarno-varnostne zahteve kot so vpliv posega na bližnjo okolico glede na osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje, proste površine, intervencijske poti ipd.
· Velikost funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele objekta mora omogočiti normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objekta, zagotovljene morajo biti vse potrebne površine za dejavnost v obstoječem ali bodočem objektu.
· V izjemnih primerih se za del potreb lahko predvidi tudi druge površine izven funkcionalnega zemljišča, če so take površine zagotovljene na drugi lokaciji znotraj ureditvenega območja (npr. parkirna mesta).
· Gradbena parcela za stanovanjski oziroma poslovni objekt mora vsebovati zemljišče za lego objekta in pomožnih objektov (garaže, drvarnice, vrtne ute, skladišča ipd.), zemljišče za gospodarsko dvorišče (dovoz, parkiranje, natovarjanje, iztovarjanje, dovoz kuriva, odvoz smeti, pranje vozil, prostor za sušenje perila), zemljišče za ureditev zelenic, pešpoti, igrišča, funkcionalnega zelenja in zelenjavnega vrta.
· Širina dvorišča naj bo praviloma vsaj 4–5 m.
· Funkcionalnega zelenja oziroma vrta pa min. 5 m.
· Velikost gradbenih parcel samostojnih stanovanjskih hiš praviloma ne sme presegati 800 m2, v naselju Železniki pa praviloma ne sme presegati 500 m2 in ne biti manjša od 250 m2. Velikost je lahko izjemoma večja, kadar konfiguracija oziroma druge značilnosti zemljišča ne omogočajo izrabe preostalih zemljišč za drug namen.
· Pri določanju funkcionalnih zemljišč za obstoječe počitniške objekte veljajo merila kot za stanovanjske objekte, s tem, da je praviloma velikost celotne parcele ca. 250–400 m2.
· Pri določanju funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel obrtnih delavnic in proizvodnih objektov je poleg splošnih zahtev treba upoštevati potrebne površine za skladiščenje materiala in izdelkov, potrebne površine za parkiranje ter potreben objekta za potrebe dovoza dejavnost oziroma proizvodnjo. Funkcionalno zemljišče naj bo veliko vsaj toliko kot znaša bruto etažna površina objektov.
· Pri določanju funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel za kmetije je potrebno upoštevati medsebojno razporeditev vrste objektov, možnosti za eventualno širjenje, manipulativne površine in prostor za shranjevanje kmetijske mehanizacije.
· Določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč za objekte komunalne, prometne ali energetske infrastrukture se izvede v skladu s predpisi za gradnjo navedenih objektov.
· Obstoječim objektom, ki nimajo opredeljenega funkcionalnega zemljišča, se le-to določi z odločbo pristojnega upravnega organa na podlagi predloženega strokovnega predloga, dokazila o objektnem stanju na terenu in dokazila o lastništvu.
· Pravico zahtevati določitev funkcionalnega zemljišča ima samo lastnik zemljišča oziroma uporabnik, za kar mora zahtevku predložiti zemljiškoknjižni izpisek.
· Pri določanju gradbenih parcel oziroma funkcionalnega zemljišča obstoječim objektom je potrebno upoštevati pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru ter pravilnik o katastrski klasifikaciji zemljišč.
Pri urejanju okolice objekta v obsegu funkcionalnega zemljišča veljajo naslednji pogoji:
· Višina zemljišča mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem, če to dopušča oblika parcele.
· Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, zato mora določiti lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
· Posestne meje v strnjenih zazidalnih območjih je dovoljeno pregrajevati z živimi mejami ali lesenimi ograjami do višine 1,5 m oziroma s primerno oblikovanimi protihrupnimi ograjami.
· Ograjevanje parcel izven strnjenih zazidalnih območij je dovoljeno le z avtohtono vegetacijo, odmik gozdnega drevja od roba parcelne meje mora biti tolikšen, da ni motena raba sosednjih parcel.
· Znotraj naselij je potrebno ograje iz živih mej umakniti od roba javnih cest in poti v skladu s pogoji upravljalcev na zahtevan odmik, da bo s tem omogočena nemotena raba prometnih površin (preglednost).
· Nove dostopne poti in gospodarske površine je potrebno izoblikovati po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zatraviti.
· Podporni zidovi so dovoljeni le v primeru, ko niso možna druga zavarovanja brežin. Obdelani morajo biti v kamnu lomljencu ali izvedeni z lesenimi kaštami in zasajeni s plezalkami.
· Pri objektih, v katerih se opravljajo določene centralne dejavnosti oziroma za potrebe športno-rekreacijskih dejavnosti, morajo biti predvidene tudi zadostne parkirne površine v okviru funkcionalnega zemljišča objekta oziroma v neposredni bližini.
Vsa navedena okvirna določila morajo biti usklajena s sanitarno-tehničnimi, vodnogospodarskimi in požarno-varnostnimi zahtevami oziroma predpisi.
2.8. Merila in pogoji za varovanje krajine
27. člen
* Navedena merila in pogoji so splošni ter jih je potrebno upoštevati skupaj z varstvenimi režimi, ki so navedeni za vsako zvrst dediščine posebej.
* Glede na stopnjo poseganja urbanizacije v izven naselbinski prostor in s tem tudi na območja naravne dediščine, je zaradi obstoječe in potencialne ogroženosti naravovarstvenih kvalitet potrebno najkvalitetnejše objekte zakonsko varovati. To pomeni, da so na območjih naravne dediščine in sploh v ‘odprti krajini’, dovoljeni le tisti posegi, s katerimi soglaša pristojna varstvena služba. V krajinskih območjih, ki so v elaboratu posebej izpostavljena in na kartah označena, pa načeloma niso dovoljeni nikakršni posegi brez izdelanih posebnih analiz prostora.
* Krajinsko varstvo je osredotočeno na objekte in območja dediščine, kjer želimo ohraniti značilno podobo kraja in naravnih struktur. Zlasti večji posegi povzročajo v prostoru spremembe, ki imajo lahko tudi negativne posledice. Njihov obseg je potrebno načrtovati do določene stopnje tako, da bodo novonastale razmere omogočile relativno stabilno stanje v prostoru, ki bo krajinsko-ekološko in krajinsko-kulturno pogojeno. Po drugi strani pa je potrebno za ohranjanje določenega varovanja vrednega kulturnega vzorca ali pojava, ohraniti v krajini tudi dejavnosti, ki so vzorec oziroma pojav ustvarile, predvsem pa dosedanjo rabo površin, s klasičnim načinom kmetijskega obdelovanja.
* Območja, ki izstopajo kot estetsko kvalitetni ambienti in predstavljajo pomemben delež naravne in kulturne dediščine, so: Zali Log, območje Prtovča in Podlonka, Slemena, Topole, območje Selške Sore, domačije Šoštar in Pučarjev grič.
* Ohranjanje kulturnih vzorcev in pojavov z ohranjanjem dejavnosti, ki so jih ustvarile (predvsem dosedanja raba površin s klasičnim načinom obdelovanja).
* Ohranjanje uravnoteženega merila in dosedanje strukture prostora (ohranjanje pestrosti):
– ohranjanje in vzdrževanje kulturnih teras;
– delež gozdnih in njivskih površin mora ostati v podobnem razmerju, oziroma se izboljšati v korist obdelovalnih površin;
– varovanje gozdnega roba v celoti (preprečevanje zaraščanja travnatih površin ob gozdovih v smislu ohranjanja biotopskih in kulturno-estetskih vrednot);
– ohranjanje dendroloških objektov v naseljih in njihovih funkcionalnih površinah, ki predstavljajo tradicionalen način urejanja prostora. Posamezna drevesa kot tudi sadovnjake je potrebno ohraniti v celoti oziroma ustrezno nadomestiti z uporabo avtohtonih visokodebelnih sadnih sort;
– ohranjanje zelenih pasov, kot zaščite odprte kultivirane krajine pred urbano poselitvijo (da ne bi prišlo do združevanja zaselkov in naselij). Navedeno je izjemnega pomena za ohranitev vedut, silhuet, dominant, prostorsko pomembnih objektov in določene krajinske slike, ki so za identiteto regije izjemnega pomena;
– vse prostorske dominante in razgledišča ostajajo nepozidana;
– poselitev se ne širi na druge površine; varovanje naselij temelji na ohranjanju kvalitet naselij kot celot (ohranjanje prostorskih in tlorisnih zasnov naselij), ohranjanje vedut nanje ter njihova ožja območja kulturne krajine; kolikor bi širitev gradnje ali drug poseg presegala dovoljene okvire, je potrebno izdelati ustrezen prostorski izvedbeni akt s podrobneje opredeljenimi merili in pogoji.
* Problem predstavljajo novogradnje, ki s svojo namestitvijo v prostoru in netipičnim oblikovanjem izstopajo, spreminjajo merilo v krajini ter s tem zmanjšujejo njegovo identiteto. Zato se navedena naselja obravnavajo kot zeleni pasovi ranljivosti:
· Dražgoše na strmem pobočju Jelovice
· Kališe
· Dolina Češnjice
· Domačije v pobočju
· Razgledišča.
V kartografskem delu so posebej izpostavljena: Sv. Križ, Sv. Mohor, Sv. Nikolaj, Sv. Marko, Miklavška gora, Pučarjev grič.
2.9. Merila in pogoji za varovanje naravne dediščine
28. člen
2.9.1. Varstveni režim za geološko-paleontološko in mineraloško-petrografsko naravno dediščino
* Praviloma je prepovedano:
– odkopavati, lomiti ali razbijati kamnine oziroma okamnine na ožjem območju geološko-paleontološkega ali mineraloško-petrografskega spomenika,
– gospodarsko izkoriščati (odvzemati) kamnine, ki so predmet varstva (npr. širjenje kamnoloma, peskokopa, ipd.),
– zemeljska dela (npr. izravnavanje, poglabljanje terena), ki posredno ali neposredno prizadevajo geološko-paleontološki ali mineraloško-petrografski spomenik,
– gradnja vseh vrst (stavbe, infrastrukturni objekti, ipd.) na ožjem območju geološko-petrografskega spomenika,
– zasipavati geološke profile ali golice,
– minirati ali povzročati vibracije, ki lahko poškodujejo geološko-paleontološki ali mineraloško-petrografski spomenik.
* Izjemoma in po predhodnem soglasju pristojne varstvene službe je možno:
– urediti geološko-paleontološki ali mineraloško-petrografski spomenik za obisk javnosti (npr. zgraditi poti za obiskovalce, razgledišča ali počivališča, obdelati ali predstaviti značilne geološke profile ali okamenine, postaviti z obvestili, ipd.),
– jemati vzorce in primerke kamnin ali okamnin za znanstveno-raziskovalne in kulturno-vzgojne potrebe.
* Domače znanstveno-raziskovalne organizacije, ki se ukvarjajo z geološko-paleontološkimi, mineraloško-petrografskimi oziroma naravoslovnimi raziskavami, lahko dobijo splošno dovoljenje za znanstvena raziskovanja geološko-paleontoloških ali mineraloško-petrografskih spomenikov potem, ko utemeljijo svojo potrebo in ko jih pristojni seznanijo s prej navedenimi in morebitnimi drugimi varstvenimi pogoji in ukrepi. Pristojni varstveni službi prijavijo le datum in trajanje vsakokratnega obiska, vrsto znanstvenega raziskovanja ter sporočijo ime (ali imena) raziskovalcev oziroma sodelavcev, ki so opravili obisk.
* Uvodoma navedene omejitve ne veljajo za obstoječe stanje, ki morda ni v skladu z varstvenim režimom, razen če to v posameznem primeru ni posebej omenjeno.
* Dovoljeno je:
– gospodarsko izkoriščati območje geološko-paleontološkega ali mineraloško-petrografskega spomenika, če to ni v nasprotju z namenom zavarovanja (npr. košnja, paša, obdelovanje zemlje, gospodarsko izkoriščanje, ipd.),
– izkoriščati rudnine oziroma kamnine (npr. kamnolom, peskokop, ipd.) na natančno določenem območju, če ta ne ogroža objekta oziroma površine, ki je geološko-paleontološki ali mineraloško-petrografski spomenik,
– obisk javnosti (kolikor ni omejen iz drugih razlogov).
29. člen
2.9.2. Varstveni režim za geomorfološko površinsko naravno dediščino
* Praviloma je prepovedan vsak poseg, ki bi razvrednotil, poškodoval ali uničil spomenik in prizadel njegovo svojevrstnost, kar zlasti velja za:
– gradbena dela (graditev cest in infrastrukturnih naprav), odkopavanje ali zasipavanje terena ipd. na ožjem območju naravnega spomenika,
– graditev vseh vrst stavb na območju naravnega spomenika,
– postavljanje ali polaganje površinskih energetskih vodov na ožjem območju naravnega spomenika (npr. električni vodi, plinovodi, naftovodi, telefonski vodi, ipd.),
– kopanje ali gospodarsko izkoriščanje rudnin na ožjem območju naravnega spomenika,
– odlaganje odpadkov na ožjem ali širšem območju naravnega spomenika,
– povzročanje vibracij ali eksplozij na ožjem in širšem območju naravnega spomenika,
– zakrivanje ali kvarjenje različnih razgledov na spomenik z novimi stavbami, ograjami, z žičnimi vodi, ipd. na ožjem in širšem območju naravnega spomenika.
* Izjemoma in po predhodnem soglasju pristojne službe bi bilo mogoče:
– urediti naravni spomenik za obisk javnosti (npr. napraviti steze in poti za obiskovalce, razgledišča, počivališča, postaviti ograje, table z obvestili in opozorili, ipd.),
– posegati v vegetacijo zaradi boljše predstavitve naravnega spomenika (npr. čiščenje drevja in grmovja, ki zapira pogled na spomenik, ipd.),
– takšno znanstveno raziskovanje, ki bi utegnilo ogroziti svojevrstnost naravnega spomenika (npr. jemanje kamninskih vzorcev, sondaža, vrtanja, ipd.),
– postavljanje spominskih obeležij na ožjem območju naravnega spomenika.
* Domače znanstveno-raziskovalne organizacije, ki se ukvarjajo z geomorfološkimi in drugimi naravoslovnimi raziskavami, lahko dobijo splošno dovoljenje za znanstvena raziskovanja na geomorfoloških spomenikih potem, ko utemeljijo svojo potrebo in jih pristojna služba seznani s prej navedenimi in morebitnimi drugimi varstvenimi pogoji in ukrepi. Pristojni varstveni službi prijavijo le datum in trajanje vsakokratnega obiska, vrsto znanstvenega raziskovanja ter sporočijo ime raziskovalcev in sodelavcev, ki so opravili obisk.
* Uvodoma navedene utemeljitve ne veljajo za obstoječe stanje, ki morda ni v skladu z varstvenim režimom, razen če to v posebnem primeru ni posebej omenjeno.
* Dovoljeno je:
– obiskovanje geomorfološkega naravnega spomenika,
– znanstveno raziskovanje, ki ne ogroža naravnega spomenika.
30. člen
2.9.3. Varstveni režim za hidrološko naravno dediščino
* Praviloma je prepovedano:
– kakorkoli onesnaževati vodo (npr. s spuščanjem tehnoloških odpadnih voda, tekočih odpadkov, kanalizacijskih odplak, ipd.),
– hidroenergetsko izkoriščati (npr. graditi jezove, zbirna jezera s stalno ali nihajočo gladino za pretočne, derivacijske ali prečrpovalne elektrarne, graditi druge hidroenergetske objekte, ipd.),
– spreminjati naravno temperaturo vode (npr. pri uporabi vode za hlajenje energetskih ali industrijskih naprav),
– vsako drugo spreminjanje sestave vode (npr. sprememba pH, količine organskih in anorganskih v vodi raztopljenih ali trdnih snovi),
– spreminjati vodni režim (npr. občasno ali stalno odvzemati ali dodajati vode),
– večja regulacijska gradbena dela (npr. s spreminjanje smeri, oblike ali globine struge, graditev pragov, utrjevanje bregov z zidanimi ali betonskimi opornimi zidovi, graditev vodnih zadrževalnikov, ipd.),
– graditi stavbe vseh vrst na bregu ali v neposredni bližini bregov (npr. stanovanjske ali počitniške hiše, turistične objekte, gospodarska poslopja, parkirne prostore, ipd.),
– omejevati dostop do vode, kolikor ne gre za varnostne naprave ali za zaščito obdelovalnih površin v bližini (npr. z ograjami, jarki, drugimi ovirami, ipd.),
– odlagati ali odmetavati odpadke vseh vrst v strugo, na breg ali v neposredno bližino vode.
* Izjemoma in po predhodnem soglasju pristojne varstvene službe je mogoče:
– graditi poti, mostove in druge infrastrukturne objekte na ožjem območju hidrološkega objekta oziroma vodnega toka,
– posegati v obrežno vegetacijo (npr. redčiti ali sekati drevje in grmovje, vegetativno zaščititi bregove, ipd.),
– vnašati (uvajati) nove živalske in rastlinske vrste v vodo ali na obrežje,
– odvzemati prod, pesek in mivko z obrežja ali z dna struge,
– manjša regulacijska gradbena dela (npr. čiščenje struge na določenih odsekih, ipd.).
* Navedene omejitve ne veljajo za obstoječe stanje, ki morda ni v skladu z varstvenim režimom, razen če to v posameznem primeru ni posebej navedeno.
* Dovoljeno je:
– čolnariti,
– obiskovati bregove, zadrževati se ob vodi (npr. sončenje), sprehajati se ob vodi, (če to no v nasprotju z drugimi, npr. gospodarskimi, vodno-varstvenimi ali ribiško-gojitvenimi interesi),
– loviti ribe (v skladu z ribolovnimi predpisi),
– kopanje,
– raziskovanje vodne favne in flore, hidrološka in druga naravoslovna raziskovanja.
31. člen
2.9.4. Varstveni režim za botanično naravno dediščino
* Praviloma je prepovedano:
– vsako poseganje, ki bi spremenilo rastiščne razmere na sami lokaliteti oziroma biotopu, npr. spreminjanje vodnega stanja (osuševanje, dviganje ali spuščanje gladine talne vode, spreminjanje kislosti oziroma alkalnosti tal, poplavitev, vnašanje kakršnihkoli kemičnih snovi, ki bi spremenile kemijske lastnosti vode), odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage, zasipavanje (odlaganje odpadnih materialov, ipd.), gradnje vseh vrst ter zemeljska dela,
– trgati cvetje, izkopavati, nabirati, poškodovati ali lomiti rastline (zelišča, drevesa in grme) ali uničevati rastlinske združbe, ki so pod posebnim varstvom (navedene v opisu),
– nabirati semena in plodove rastlin, ki so pod posebnim varstvom,
– vsakršno drugo poseganje na ožji lokaliteti, ki škodljivo vpliva na rastline ali rastlinske združbe, ki so pod posebnim varstvom,
– izvajati melioracijska in regulacijska dela v okolici, katerih posledice bi bilo mogoče čutiti na ožji lokaliteti,
– onesnaževati površinske, talne ali podzemne vode, kar bi spremenilo rastiščne razmere na ožji lokaliteti,
– onesnaževati zrak s prahom, aerosoli ali strupenimi plini, kar povzroča spremembo rastiščnih razmer na ožji lokaliteti,
– takšno raziskovanje posameznih rastlinskih vrst ali združb, ki bi utegnilo spremeniti rastiščne razmere in s tem prizadeti populacije vrst,
– vnašanje alohtonih (tujih) vrst v ekosistem, oziroma tistih pri nas rastočih vrst, ki v določenem ekosistemu naravno ne uspevajo.
* Izjemoma in po predhodnem soglasju pristojne varstvene službe bi bilo mogoče:
– nabirati rastline, njihova semena ali plodove za znanstveno-raziskovalne in kulturno-vzgojne potrebe.
* Domače znanstveno-raziskovalne organizacije, ki se ukvarjajo z biološkim oziroma naravoslovnim raziskovanjem, lahko dobijo splošno dovoljenje za znanstvena raziskovanja botaničnih naravnih spomenikov potem, ko utemeljijo svojo potrebo in ko jih pristojna služba seznani s prej naštetimi in morebitnimi drugimi pogoji in varstvenimi ukrepi. Pristojni varstveni službi prijavijo le datum in trajanje vsakokratnega obiska, vrsto znanstvenega raziskovanja ter sporočijo imena raziskovalcev oziroma sodelavcev.
* Dovoljeno je:
– lovno gospodarjenje,
– ribolov,
– obiskovanje lokalitete in fotografiranje rastlin (če pri tem ne obstaja nevarnost poškodovanja posameznih rastlin ali rastlinskih združb, ali če to ni izrecno prepovedano).
32. člen
2.9.5. Varstveni režim za gozdno naravno dediščino
* Prepovedano je:
– spreminjati rastiščne razmere, npr. odstranjevati zemljo, odkrivati korenine, zasipavati debla, rastišče ali površino nad koreninami, občasno ali stalno poplaviti rastišče, spreminjati nivo podtalnice, kislost oziroma alkalnost tal, izpuščati škodljive tekočine ali plinaste snovi oziroma odlagati kakršnekoli odpadke na območju rastišča ali v njihovem vplivnem območju, ipd.,
– spreminjati naravno sestavo, zmes in gostoto rastlinskih in živalskih vrst in mikroklimatske značilnosti biotopa,
– v gozdni ekosistem vnašati alohtone rastlinske in živalske vrste,
– graditi ali postavljati kakršnekoli objekte in naprave v območju naravne dediščine ali v njenem vplivnem območju, kakor tudi izvajati melioracijske, vodnogospodarske ali podobne posege, katerih posledice se negativno odražajo v gozdnem ekosistemu,
– krmljenje divjadi, postavljanje krmilnic, solnic in obor za divjad,
– pašništvo, hoja izven poti,
– zatiranje ‘škodljivcev’ s kemičnimi sredstvi,
– nabiranje gozdnih sadežev, zelišč, gob, če se s hrupom, teptanjem in prekomernim nabiranjem ogroža stabilnost gozdnega ekosistema.
* Dovoljeno je:
– sonaravno gozdno gospodarjenje brez gradnje stalnih traktorskih vlak in gozdnih cest.
33. člen
2.9.6. Varstveni režim za dendrološko naravno dediščino
* Prepovedano je:
– sekati, obsekavati, lomiti oziroma drugače nasilno uničevati ali poškodovati drevesa ali njihove dele,
– spreminjati rastiščne pogoje, npr. odstranjevati zemljo, odkrivati korenine, zasipavati deblo, zasipavati rastišče oziroma površino nad koreninami, občasno ali stalno poplavljati rastišče, spreminjati višino talne vode, kislost oziroma alkalnost tal, spuščati škodljive tekočine ali plinaste snovi na območju rastišča ter odlagati odpadne snovi,
– spreminjati obstoječo osenčenost dreves in rastišča (npr. razgaljati krošnjo ali deblo, zasenčiti drevesa s stavbami ali napravami, ipd.),
– obešati ali postavljati tuja telesa na deblo, korenine ali veje (npr. svetilke, nosilce žičnih vodov, table, omarice, antene, razgledišča, stopnice, ipd.),
– zgraditi stalne objekte ali zgradbe na območju neposrednega rastišča.
* Izjemoma je po predhodnem soglasju pristojne naravovarstvene službe mogoče:
– izvajati sanitarne ukrepe (npr. plombirati deblo, odstranjevati veje in vrhove, povezovati deblo in veje, utrjevati podlago, zatirati škodljivce, ipd.),
– izvajati nekatera dela na rastišču (npr. asfaltirati, betonirati, tlakovati, zasajati grmovje, drevje ali trave, ipd.), če ne ogrožajo dreves,
– postavljati manjše občasne objekte (npr. odre, kioske) na območju neposrednega rastišča,
– postavljati manjše stalne objekte (npr. spominska obeležja, vodnjake, svetilke, klopi, ipd.) na območju neposrednega rastišča,
– nabirati cvetove ali plodove oziroma semena,
– znanstveno-raziskovalno poseganje (npr. jemanje lesenih profilov iz debel, vej ali korenin).
34. člen
2.9.7. Varstveni režim za zoološko naravno dediščino
* Prepovedano je:
– vsakršno poseganje, ki bi spremenilo življenjske pogoje živali, npr. odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije, spreminjanje vodnega stanja (osuševanje, dviganje ali spuščanje gladine talne vode, poplavitve, zamenjava sladke vode s slano in obratno, ipd.), gradnje vseh vrst in zemeljska dela, odstranjevanje zemlje ali kamninske podlage, zasipavanje (odlaganje odpadnih materialov),
– loviti, nabirati, preganjati in uničevati živali,
– spreminjati sestavo zoocenoze z naseljevanjem vrst,
– približevati se gnezdiščem ter prostorom, kjer se živali zadržujejo, hranijo in razmnožujejo,
– povzročati hrup, eksplozije ali vibracije na ožjem in širšem območju od kjer seže njihov vpliv,
– umetno osvetljevati živali, njihova gnezdišča in bivališča,
– izvajati takšna melioracijska in regulacijska dela v okolici, katerih škodljive posledice bi bilo mogoče čutiti na ožji lokaliteti,
– onesnaževati površinske in podzemeljske vode, kar poslabšuje pogoje na ožji lokaliteti,
– onesnaževati zrak s prahom, aerosoli ali strupenimi plini in tako poslabšati življenjske pogoje na ožji lokaliteti.
2.10. Merila in pogoji za varovanje kulturne dediščine
35. člen
* Pomembno je zagotavljanje varstva na celotnem teritoriju predlaganih območij.
Območja je potrebno obravnavati kompleksno, zanje je potrebno na interdisciplinarni ravni pripraviti krajinski razvojni načrt, v katerem je potrebno inventarizirati, analizirati in predlagati območja prenove in varstvu prilagojena območja ter preučiti vidike ustvarjanja nove krajine. Splošen cilj je ohranjanje spoznanih vrednot. Ves razvoj mora biti prilagojen tipiki območja, kar pa ne pomeni nujno poustvarjanja starih vzorcev.
Varujemo posebne lastnosti prisotne posamezne kulturne dediščine glede na varstveno skupino in prostorske opredelitve (arheološka, stavbna..., objekt, skupina objektov...). Zaradi posebnega pomena območja se priznava vsem po tradicionalnih načelih grajenim stavbam in urejevani kulturni krajini status KD in se tako varuje. Vzpostavlja se celovitost in nov pomen območja (navznoter in navzven).
Območja kompleksnega varstva kulturne dediščine so planska obvezna republiška izhodišča.
OKV Sorica–Zali Log–Prtovč
Je slikovita alpska pokrajina na območju Sorice in obsežnega pobočja pod Ratitovcem. Prevladujejo območja značilne kulturne krajine, ki jih dopolnjuje naselbinska dediščina ter mestoma etnološka. Območje Sorice in Zalega Loga je opredeljeno kot območje izjemne krajine.
2.10.1. Veljavna obvezna izhodišča
1. Dražgoše, spomenik NOB, kostnica
2. Železniki, plavž
3. Železniki, mestno jedro/trško naselje/fužinarsko naselje
4. Objekti in območja, ki jih zajema odlok o razglasitvi starega jedra Železnikov za urbanistični in kulturni spomenik (Uradni list RS, št. 20/90).
V okviru odloka so kot arhitekturni spomeniki razglašeni naslednji objekti:
Trnje št. 33
Na plavžu št. 57,58.
2.10.2. Predlog obveznih izhodišč:
Območje kompleksnega varstva kulturne dediščine Sorica–Zali Log–Prtovč, Studeno–kozolci, Dolenja vas–spomenik žrtvam, Zali Log–izjemna krajina RS, Sorica–Danje–Torka–izjemna krajina RS, Davča–Cerkev Naše Ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Dražgoše–Cerkev sv. Lucije, Golica–Cerkev sv. Nikolaja, Kališe–Cerkev sv. Križa, Prtovč–Cerkev Marije Pomočnice, Selca–Cerkev sv. Jedrti, Spodnja Sorica:
– Cerkev sv. Nikolaja,
– Groharjeva rojstna hiša,
Spodnje Danje–Cerkev sv. Marka, Zabrekve–Cerkev sv. Mohorja, Zali Log:
– Suša–Cerkev Loretske Matere božje,
– Cerkev Marijinega vnebovzetja,
Železniki:
– Cerkev sv. Antona,
– Cerkev sv. Frančiška Ksaverija s pokopališčem,
– Kapelica Na plavžu,
– Kapelica ob mostu na Klovžah,
– Kapelica pri Racovniku št. 7,
– Kozolec pri hiši Trnje št. 33,
– Lenartova hiša,
– Most na Grivi,
– Most na Klovžah.
2.11. Merila in pogoji glede varovanja okolja
36. člen
Pred posegom v prostor, ki ima lahko vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93).
Ekološko tehnološka sanacija so tisti posegi v prostor, ki omogočajo izvedbo potrebnih investicij za sanacijo virov onesnaževanja okolja vključno s prilagoditvijo proizvodnih prostorov in opreme.
Za ekološko-tehnološko sanacijo se štejejo tudi posegi v zvezi z zagotovitvijo sanitarnih in drugih pogojev po odločbah pristojnih inšpekcijskih služb.
Varstvo zraka
37. člen
Za varstvo zraka je potrebno:
· za obstoječe objekte predložiti meritve emisij posameznega vira onesnaževanja in predlog sanacije,
· pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije,
· proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte priključiti na ekološko čiste vire energije,
· zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov,
· obvezno priključevanje vseh porabnikov na toplovodno omrežje, kjer je to tehnično možno,
· urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka.
Varstvo pred hrupom
38. člen
Za varstvo pred hrupom je potrebno:
· meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšanje hrupa do dovoljene največje ravni,
· zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru,
· izvesti pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavitev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken),
· upoštevati predpise za varstvo pred hrupom; vsa bivalna območja oziroma območja, ki so namenjena počitku in rekreaciji, morajo biti zaščitene pred hrupom oziroma morajo predvideti protihrupne bariere,
· objekti za obrt in proizvodnjo morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije hrupa ne širijo v stanovanjska območja. Investitorji obrtnih gradenj morajo za izdelavo lokacijske dokumentacije predložiti strokovno mnenje v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva pred hrupom.
Varstvo tal
39. člen
· Na območjih, kjer so izdelane inženirsko-geološke raziskave terena in poročila o stabilnostnih razmerah, je potrebno za vsak poseg pridobiti predhodno strokovno mnenje za konkretno lokacijo. Investitor je dolžan obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena ob gradnji.
· Na območjih skladišč tekočih gradiv in naftnih derivatov morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali kanalizacijo.
Varstvo voda, vodnih virov, podtalnice in obvodnih površin
40. člen
Za varstvo voda je potrebno:
· sanirati obstoječe vire onesnaževanja,
· upoštevati predpise za zaščito pred onesnaževanjem površinskih voda,
· zagotoviti merilna mesta za avtomatsko vzorčenje odpadnih voda,
· zagotoviti združevanje iztokov odpadnih voda,
· zagotoviti izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav.
Vsi posegi, ki spreminjajo režim vodotokov oziroma posegajo na obvodne površine, morajo biti izvedeni ob sodelovanju pristojne naravovarstvene in vodne službe.
Na bregovih in strugah potokov je prepovedano zasajati drevje, postavljati ograje in druge objekte, če ovirajo normalen pretok vode, obstoječo visoko debelno vegetacijo ob vodotokih pa je potrebno v čim večji meri ohranjati.
Vsi bregovi vodotokov so načeloma nezazidljivi, razen za objekte za izkoriščanje vodne energije oziroma, če so bili že predhodno izvedeni protipoplavni ukrepi, dopustne pa so tudi ureditve za potrebe rekreacije.
Preprečiti je treba negativne vplive na mikroklimatsko, bioekološko, rekreacijsko in krajinsko funkcijo vodotokov, kot so onesnaženja s trdimi ali tekočimi odpadki, zasipavanji, neustreznimi regulacijami, prekoračitvijo biološkega minimuma pretoka vode.
Pri vsakem posegu v vodnat svet je potrebno varovati značilno krajinsko ekološko vredno vegetacijo ter posebno redke rastlinske in živalske primerke. Obvezna je ohranitev obvodnih in vodnih ekosistemov, s čimer se bo ohranjala ekološka pestrost in rekreacijski potencial.
Vsi pogoji v vodni ali obvodni svet naj se izvajajo v času, ko za ribe in druge obvodne živali niso predpisane varstvene dobe.
Regulacije oziroma ureditve vodotokov in hudournikov je dopustno izvajati z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona.
Varovanje krajinskih značilnosti
41. člen
· Pri hidromelioracijah kmetijskih zemljišč in regulacijah vodotokov je potrebno ohranjanje značilne krajinske podobe, ohranjanje obstoječega potenciala vodotokov oziroma upoštevanja značaja poteka obstoječih strug (meandriranje), ohranjanje kvalitetne obvodne vegetacije in naravno urejanje in utrjevanje brežin struge.
· Na vseh območjih je potrebno v čim večji možni meri ohraniti značilno parcelacijo zemljišč, najznačilnejšo vegetacijo ter v okviru možnosti tudi obstoječo kmetijsko kulturo.
· V primeru posega v gozd ali bližino gozda je potrebno predhodno zagotoviti pogoje za nego in izkoriščanje gozda in določiti obseg tistega dela, ki daje prvobitno podobo krajini.
· Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju gozdnega roba in določiti potrebna dela za oblikovanje in nego novega roba ter za ohranitev krajinske tipike. Pri tem je potrebno posvetiti posebno pozornost ohranitvi biološkega ravnotežja v prostoru, ohranitvi zaščitne funkcije gozda (veter, erozija), krajinsko-estetski oziroma oblikovni vlogi ter vplivu na makroklimo ipd. in zagotoviti dostop, ki omogoča nego gozdnega zaledja.
· Na območjih ohranjanja značilne kulturne krajine ni dovoljeno razgoljevanje tal (kamnolomi, peskokopi, useki, goloseki, ipd.).
· V območjih značilnih pogledov na posebno vredne krajinske elemente ali elemente grajene strukture niso dopustni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.
Požarno varstvo
42. člen
Odmiki med objekti morajo zadostiti tehničnim normativom, s katerimi se preprečuje širjenje požara. Dostopi oziroma prometna ureditev mora biti prilagojena potrebam gasilske intervencije, zagotovljene morajo biti zadostne proste površine za potrebe evakuacije in zadostne količine vode za gašenje oziroma zagotovljeni dostopi za odvzem požarne vode iz vodotokov.
2.12. Merila za urejanje zelenih površin
43. člen
V naseljih je potrebno urejati, vzdrževati in varovati zelene površine tako,:
· da se zavarujejo stanovanjska naselja pred prekomernim hrupom, pred onesnaževanjem zraka in pred škodljivimi vplivi prometa in industrije,
· da se zavarujejo zemljišča pred negativnimi klimatskimi in drugimi vplivi,
· da se zagotovi estetski videz naselij in ohranijo pokrajinske kvalitete.
44. člen
Za zelene površine se štejejo:
· javni parki in nasadi, drevoredi in zelenice,
· skupine gozdnega drevja na površini do 500 m2,
· posamezne skupine dreves in posamezno za naravno okolje pomembno drevje,
· zelene površine v stanovanjskih naseljih,
· zelene površine ob javnih komunikacijah in vodnih površinah,
· zelenice ob spomenikih, zgodovinskih objektih ter posameznih turističnih in drugih javnih objektih,
· zelene površine v sklopu kopališč, športnih in otroških igrišč, šolskih vrtov in pokopališč.
45. člen
Drevesa v naseljih in njihovem funkcionalnem prostoru:
· Posamezna drevesa
Govorimo o drevesih, ki so bila zasajena z namenom urejanja urbaniziranih nepozidanih površin, njihova gospodarska funkcija pa je bila podrejena prostorsko oblikovni.
Izbor drevesnih vrst se je izoblikoval v odvisnosti od naravnih pogojev (podnebje, tla), kulturnega izročila in namena zasaditve. Na obravnavanem območju tako prevladujejo lipe (čaj, med), pojavljajo pa se tudi divji kostanji (milo, krma), redkeje orehi.
Ločimo:
– javna drevesa (ob sakralnih objektih, na osrednjem vaškem prostoru, pokopališka drevesa, drevoredi, parkovne ureditve, gostilniška drevesa),
– zasebna drevesa (hišna drevesa in sadovnjaki).
· Drevoredi:
– Poleg svoje varovalne funkcije (veter, zameti) označujejo tudi ceste in poti. Ponavadi so zasajeni v tistem delu glavne komunikacije, kjer obdelovalne površine prehajajo v vaške zaselke. Govorimo o drevoredih iz sadnega drevja, ki so gospodarsko donosna ter v večini primerov predstavljajo linijski poudarek v prostoru.
· Sadovnjaki:
Za celotno obravnavano območje so značilni sadovnjaki ob domačijah in zaselkih. Od tradicionalnih oblikovanih gospodarskih objektih na robu zaselkov so glavni oblikovalski element silhuete ter predstavljajo mejo med poselitvenim in obdelovalnim območjem.
46. člen
Investitorji objektov morajo urejati zelene površine v skladu z lokacijsko dokumentacijo in pogoji lokacijskega dovoljenja.
Izvajalec gradbenih del je dolžan med gradnjo zavarovati pred poškodbami drevje in parkovno grmičevje na celotnem območju gradnje.
V primeru, da izvajalec gradbenih del med gradnjo poškoduje drevje ali parkovno grmičevje, ga je dolžan nadomestiti v najmanj enakem obsegu in količini.
Po končani gradnji objekta je izvajalec dolžan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja zemljišče urediti, zlasti pa odstraniti gradbene provizorije in odvečni material ter poravnati in zatraviti zemljišče.
47. člen
Lastniki so dolžni zelene površine redno vzdrževati.
Vzdrževanje zelenih površin obsega zlasti:
· negovanje in obnavljanje gozdnega, parkovnega in sadnega drevja, grmičevja in travnih površin,
· vzdrževanje in obnavljanje poti, ograj, inštalacij in opreme,
· zalivanje zelenih površin,
· košnjo travnih površin,
· odstranjevanje plevela in drugih površin, ki ovirajo rast parkovnih površin,
· varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami,
· vzdrževanje živih mej ob prometnicah tako, da ne ovirajo preglednosti na cestišču in ne zakrivajo prometne signalizacije,
· čiščenje suhih vej, odpadnega listja in drugih odpadkov.
Če lastniki ne zagotovijo v določenem roku potrebnih vzdrževalnih del na zelenih površinah, lahko občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve odredi, da ta dela opravi pristojno podjetje na njihove stroške.
48. člen
Na zelenih površinah je prepovedano sekanje, obsekavanje ali odstranjevanje gozdnega ali parkovnega drevja in grmičevja, razen, če je to predvideno v prostorskih izvedbenih aktih in lokacijskem dovoljenju ali je to potrebno zaradi preureditve zelenih površin, cestno-prometne varnosti ali iz drugih utemeljenih razlogov.
Prepovedano je tudi:
· lomiti drevje ali grmovje, trgati cvetlice ter poškodovati žive meje, drugo zelenje in posode s cvetjem,
· voziti ali parkirati na zelenih površinah izven dovoljenih in urejenih poti,
· samovoljno saditi drevje in drugo zelenje,
· z odlaganjem in skladiščenjem raznih materialov in predmetov uničevati zelene površine,
· postavljati ute, lope in druge objekte,
· zažigati travnate površine, suhljad, odpadke, grmičevje in podobno.
2.13. Urejanje prostora za obrambo in zaščito
49. člen
Pri načrtovanju, graditvi objektov in drugih prostorskih posegih, projektiranju tehnoloških in drugih procesov, se morajo upoštevati in izvajati, na podlagi ocen ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, predpisani prostorski, urbanistični, gradbeno-tehnični, tehnični in drugi ukrepi, ki preprečujejo nastanek nesreč in omogočajo zaščito in reševanje.
IV. KONČNE DOLOČBE
50. člen
Legalizacija objektov in naprav, zgrajenih brez dovoljenj, je možna samo za tiste objekte, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odloka in so na dan objave tega odloka v Uradnem listu RS zgrajeni do II. gradbene faze.
51. člen
Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Železniki so na vpogled občanom, podjetjem in skupnostim na Občini Železniki.
52. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pooblaščene inšpekcijske službe.
53. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Škofja Loka – za ureditvena območja Občine Železniki (Uradni list RS, št. 47/93) in odlok o zazidalnem načrtu šola in vrtec v Selcih (Uradni vestnik Gorenjske, št. 19/79).
54. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 080-09-3695
Železniki, dne 7. junija 2000.
Župan
Občine Železniki
Mihael Prevc l. r.
