Na podlagi 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97), zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94), zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) in 16. člena statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99) je Občinski svet občine Hajdina na 14. seji dne 22. 5. 2000 sprejel

S tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo:
– javnega reda in miru,
– ljudi in premoženja,
– zdravja in čistoče,
– okolja.
Prav tako so predpisane kazenske določbe v primeru kršitve odloka.

Določbe odloka veljajo za vse fizične in pravne osebe v Občini Hajdina. Občani, ki stalno ali začasno prebivajo na njenem območju, kakor tudi osebe ki niso njeni občani, so dolžni uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, spoštujejo javno moralo, skrbijo za privlačen videz v občini in da ne opuščajo ali opravljajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali prepovedana.

Za prekrške storjene po tem odloku, so neposredno odgovorne osebe, ki jih same storijo.
Za prekrške, ki jih storijo mladoletne osebe, so odgovorni starši oziroma skrbniki ali rejniki.

Za vzdrževanje javnega reda in miru na javnem shodu in javni prireditvi, ki morajo potekati v skladu z zakonodajo, je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve, ki ga določi organizator, v gostinskem lokalu pa poslovodja ali druga odgovorna oseba ali zasebni gostinec.
Taka oseba je dolžna:
1. poskrbeti za red, čistočo in disciplino ter za varnost na prireditvenem prostoru oziroma javnem lokalu;
2. poskrbeti, da se vinjenim osebam ne daje ali toči alkoholnih pijač;
3. poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, motijo, nadlegujejo ali žalijo goste;
4. zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v aktu o priglasitvi prireditve oziroma zapreti in izprazniti lokal po izteku obratovalnega časa;
5. poskrbeti, da se mladina do 16. leta starosti po 22. uri, brez spremstva staršev, ne zadržuje na prireditvenem prostoru ali v javnem lokalu;
6. poskrbeti, da lahko obiskovalci javnih shodov in javnih prireditev parkirajo svoja vozila tako, da s tem ne ovirajo ali ogrožajo udeležencev v cestnem prometu;
7. zagotoviti izvršitev drugih ukrepov in nalog iz dovoljenja o dovolitvi prireditve, z upoštevanjem predhodnega mnenja občine.

Za zagotovitev javnega reda in miru je prepovedano:
1. točiti ali prodajati alkoholne pijače pred 7. uro ter točiti v javnih lokalih in prireditvenem prostoru alkoholne pijače osebam, pri katerih zunanji znaki kažejo, da so pod vplivom alkohola;
2. točiti alkoholne pijače mladim, mlajšim od 15. let;
3. kaditi v javnih prostorih in lokalih, kjer je kajenje prepovedano;
4. zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način trošiti vodo iz vodovodnega omrežja v času, ko je trošenje za te namene omejeno;
5. puščati motorna vozila, z delujočimi motorji ali ogrevati motorje v stanovanjski soseski več kot tri minute; razen v zimskem času,
6. ustavitev in parkiranje motornega vozila na delu ceste, kjer bi bil prost prehod na cesti širok manj kot 3 m ali na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak;
7. v stanovanjski soseski opravljati dela in dejavnosti, ki povzročajo prekomeren hrup, v času od 22. do 6. ure, ob nedeljah in praznikih pa ves dan, razen za kmetijska opravila;
8. motiti ali ovirati oziroma ogrožati organizirane sprevode, javne shode, zborovanja, sestanke ali druge javne prireditve;
9. po stanovanjskih in na javnih krajih vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov zoper njihovo voljo ali nadlegovati občane s prodajo predmetov brez akviziterskega pooblastila gospodarske družbe;
10. prestaviti, odstraniti, uničiti, poškodovati, popisati ali kako drugače onesnažiti napisne table, javna opozorilna znamenja in obvestila, spomenike, prometne znake, naprave za javno razsvetljavo, poštne nabiralnike, klopi, ograje, posode za odpadke in druge naprave ali predmete za splošno rabo;
11. voziti prevozna sredstva brez naprave za dušenje zvoka v izpušni cevi in vozila, ki povzročajo čezmeren hrup;
12. metati petarde in druga pirotehnična in eksplozivna sredstva na mestih, kjer to ogroža varnost občanov;
13. nositi v gostinske lokale nevarne predmete;
14. izzivati pretepe, nerede in prepire na javnih krajih;
15. puščati oziroma odlagati poškodovana, pokvarjena, nevozna vozila in kosovne odpadke na javnem prostoru ali zelenici, kmetijski površini, gozdni površini ali na drugi površini, katere lastnik je pravna ali fizična oseba.

Upravljalec kartodroma v Hajdošah natančen urnik treningov in tekmovanj objavlja v občinskem glasilu Hajdinčan.

Kartanje ali druge igre v javnem lokalu ali drugem javnem mestu lahko prepove pristojni organ občine, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru v občini.

Z namenom, da se zavaruje ljudi in njihovo premoženje, je prepovedano:
1. puščati pse brez nadzora in voditi popadljivega psa brez nagobčnika oziroma psa, ki s svojim lajanjem pretirano moti in vznemirja okolico ter opuščati opozorilo »Hud pes«, če je pri hiši tak pes;
2. namerno dražiti, plašiti in ščuvati živali;
3. opremljati ograje ob javnih cestah in poteh z bodečo žico ali steklenimi drobci;
4. puščati ograjo ali živo mejo ob javnih poteh v takem stanju, da ovira ali ogroža prometno varnost občanov;
5. puščati živali na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva ali puščati domače živali brez hrane, vode in zaščite pred slabim vremenom;
6. imeti nepokrit oziroma nezavarovan vodnjak, jamo, jašek ali drugo odprtino, kjer obstaja nevarnost padca;
7. odstraniti ali poškodovati stvari, objekte in površine, ki so javnega pomena;
8. sežigati travo, listje in druge odpadke na kraju, kjer je možnost, da se zaneti požar ter kuriti ogenj na prostem v vetrovnem vremenu in kadar se javno objavi povečana ali velika nevarnost požarov;
9. odmetavati cigaretne in druge ogorke ter odlagati pepel na kraju, kjer je možnost, da se zaneti požar;
10. na javnih in zasebnih površinah trgati cvetje, sekati ali poškodovati drevje, okrasno grmičevje, živo mejo, ki je splošne koristi ali okras okolja, pobirati sadje, poljske in vrtne pridelke;
11. metati kamenje ali druge predmete in streljati, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi in premoženja.

Zaradi varstva ljudi in premoženja mora lastnik ali upravljavec:
1. odstraniti objekte, ki ne služijo več svojemu namenu in kvarijo videz vaške skupnosti;
2. odstraniti ali znižati predmete in rastje ob cestah, ki zmanjšujejo preglednost;
3. odstraniti drevesa oziroma suhe veje dreves, pri katerih obstaja nevarnost, da padejo in s tem ogrožajo varnost mimoidočih ali njihovo premoženje.

Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano:
1. škropiti sadno drevje in trto tako, da je ogroženo zdravje ljudi in nevarno za zastrupitev čebel – fitofarmacevtska sredstva ne smejo priti v neposreden stik s človekom in se ne smejo razpršiti na sosednje kulture, objekte oziroma parcele, za to je potrebno predhodno obvestiti sosede pred vsakim škropljenjem, o uporabljenem sredstvu in omogočiti dostop do navodila o uporabi sredstva še 48 ur po škropljenju;
2. voditi pse na potrebo v naravno okolje, lastnike psov se zavezuje, da pospravijo pasje iztrebke;
3. metati, puščati ali odlagati odpadke, razne snovi in predmete v naravno okolje, to je na prostor ob cestah, na travnike, gozdove ali na druge prostore, ki niso za to določeni. Če ne ukrepa za zaščito varstva, je odgovoren tudi lastnik takega zemljišča;
4. onesnažiti vodo namenjeno ljudem in živalim, to je spuščati odpadke, fekalije ali gnojnico v potoke, v opuščene vodnjake, na javne poti in v odkrite cestne jarke ter na območje objektov za preskrbo s pitno vodo;
5. polivati makadamsko cestišče z odpadnim oljem ali drugimi okolju in zdravju škodljivimi snovmi, izlivati v kanalizacijo odpadna olja, kisline in druge za okolje škodljive snovi;
6. pustiti greznice in odtočne kanale odprte ali slabo zaprte in puščati odplake iz greznice po površini in opustiti pravočasno praznjenje;
7. prati motorna vozila, delovne stroje s priključki in druge predmete na bregovih in strugah vodotokov ter na zbirnih in zaščitenih območjih vodnih virov;
8. voditi živali razen službenih psov in psov vodičev slepih, v trgovske, gostinske in druge javne lokale, na otroška igrišča ter na pokopališče;
9. na športnih igriščih in drugih javnih prostorih zanemarjati red in čistočo (vključiti dežurstvo).

Zaradi varstva okolja je prepovedano:
1. pisati, risati ali na kakršenkoli drug način umazati zidove hiš in drugih stavb, ograj in podobno;
2. postavljati šotore, bivalne avtobuse ali avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso določena za taborjenje oziroma brez ustreznega dovoljenja;
3. opuščati primerno urejenost nezazidanih parcel v stanovanjskih soseskah, kot je pravočasna košnja in podobno.

Lastniki oziroma uporabniki tovornih in drugih vozil, kmetijskih strojev in druge mehanizacije, morajo takoj očistiti javno cesto, ki so jo onesnažili s prstjo, blatom ali hlevskim gnojem, pri vožnji ali obračanju.

Izložbena okna morajo biti čista in estetsko urejena, prav tako reklamni in javni napisi, ki ne smejo ovirati dostopa in preglednosti.
Vsak stanovanjski in poslovni objekt mora biti opremljen s hišno številko na vidnem mestu.

Nadzor nad izvrševanjem tega odloka opravljajo občinski redarji in osebe, ki jih pooblasti župan. Ti organi lahko izvedejo kazni in odredijo ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti ter predlagajo uvedbo postopka o prekršku.

Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje posameznik, ki krši naslednje določbe tega odloka:
– 5. in 6. člen – varstvo javnega reda in miru,
– 8. in 9. člen – varstvo ljudi in premoženja,
– 10. člen – varstvo zdravja in čistoče,
– 11., 12. in 13. člen – varstvo okolja.
Prav tako se z navedenim kaznuje odgovorni posameznik, ki krši omenjene člene tega odloka, v zvezi z drugim odstavkom 3. člena tega odloka.

Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, krši določbe omenjenih členov, ki so navedeni v prvem odstavku 15. člena.
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.

Denarna kazen se izreče za vsak storjeni prekršek. O plačani denarni kazni se izda potrdilo.
Če storilec denarne kazni ne plača, se mu izda plačilni nalog (položnica). Storilec lahko kazen plača ali vloži ugovor na organ, ki je izdal nalog.
Celoten postopek se vodi v skladu z zakonodajo.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.