Mestni svet mestne občine Celje je na podlagi 31. in 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 18/84 in 15/89), 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, spremembe in dopolnitve – upoštevane odločbe ustavnega sodišča 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96) in 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99) na seji dne 30. 5. 2000 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88, Uradni list RS, št. 18/91 in 54/94 – kartografski del; v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 40/86 – kartografski del; v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan), ki se nanašajo na dopolnitev zasnove prometnega omrežja za avtocestni priključek Celje zahod, povezovalno cesto od priključka Celje – zahod do križišča z G 1-5 v Medlogu na jugu, povezovalno cesto od priključka Celje – zahod do križišča z lokalno cesto 49044 na severu in oskrbni center Lopata (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt).

V poglavju »Kmetijstvo«, točka 3.1.2.2., se drugi odstavek nadomesti z novim besedilom, ki glasi:
»V prvo območje kmetijskih zemljišč je sedaj razvrščenih 2769.88 ha (zmanjšalo se je za 22,6568 ha) in v drugo območje kmetijskih zemljišč 1131.37 ha površin (zmanjšalo se je za 14.1605 ha).

V poglavju »Gozdarstvo«, točka 3.1.2.3., se drugi stavek prvega odstavka nadomesti z novim stavkom, ki glasi:
»Površina gozdov znaša sedaj 3385.67 ha površin (zmanjšalo se je za 0.9555 ha). Izgubljeno površino je potrebno nadomestiti v skladu s pogoji lokacijskega načrta«.

V poglavju »Vodno gospodarstvo«, točka 3.2.1. se na koncu prvega odstavka doda nova alinea, ki glasi:
– površina obstoječih vodotokov se zaradi posega lokacijskega načrta zmanjša za 0,078 ha.
Točka 3.2.1.1. »Vodnogospodarstvo« se dopolni tako, da se poglavje dopolni z novo alineo, ki se glasi: »Zaradi zagotavljanja poplavne varnosti je predvidena sanacija in dvig desnobrežnega nasipa potoka Ložnica od povezovalne ceste do naselja Levec.
Točka 3.2.2.1. »Oskrba z vodo« se dopolni tako, da se drugi odstavek dopolni s sledečim besedilom: »Zaradi poteka povezovalne ceste jug preko zavarovanega območja vodnih virov v Medlogu mora investitor zagotoviti varovanje vodnih virov na celotnem poteku povezovalne ceste preko zavarovanega območja ter v zaledju. S posebnimi vodovarstvenimi ukrepi mora biti zaščitena povezovalna cesta jug na odseku od km 0,0+00 do km 2,5+50. Za zavarovanje vodnih virov mora investitor zagotoviti izdelavo posebnega projekta ukrepov zaščite podzemne vode in monitoringa v času gradnje in v času obratovanja ter izdelavo posebnega projekta za ravnanje v primeru nesreče. Investitor mora poskrbeti tudi za ukrepe, ki bodo zaradi izgradnje povezovalne ceste omogočali nemoteno oskrbo s pitno vodo iz vodnih virov v Medlogu, ter izpolniti vse obveznosti iz pogodbe o sofinanciranju nadomestnega vodnega vira z Mestno občino Celje.

V poglavju »Promet in zveze – cestni promet« točka 3.3.3., se za tretjim odstavkom doda nov odstavek, ki glasi:
»V skladu s sprejetimi spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 72/95) je predvidena izgradnja avtocestnega priključka Celje zahod, povezovalna cesta od priključka Celje zahod do križišča z G1-5 v Medlogu na jugu, povezovalna cesta od priključka Celje zahod do križišča z lokalno cesto 49044 na severu in oskrbni center Lopata.«

V poglavju »Prostorski razvoj«, točka 3.6, se doda novo poglavje 3.6.1.9.8, ki glasi:
»Za potrebe predvidenega avtocestnega priključka Celje zahod z vsemi pripadajočimi elementi se izdela ustrezen prostorsko izvedbeni načrt – lokacijski načrt«.

Ustrezno se dopolnijo prostorske sestavine dolgoročnega plana in sicer se v kartografskem delu dopolni karta:
– karta št. 1 zasnove kmetijskih zemljišč v merilu 1:25.000
– karta št. ... zasnova vodnogospodarskih ureditev
– karta št. 8 zasnova prometnega omrežja v merilu 1:25000.

Obseg ureditvenega območja:
Programska zasnova za avtocestni priključek Celje – zahod, povezovalno cesto in oskrbni center Lopata vključuje zemljišča, na zahodnem robu Mestne občine Celje ter vključuje naslednje parcele:
1. Območje predvidenega posega znotraj meje ureditvenega območja (cestni svet) obsega parcele oziroma dele parcel z naslednjimi parcelnimi številkami po naslednjih katastrskih občinah:
K. o. Medlog
Parcele št.: 968, 374, 396, 397, 387/2, 387/3, 387/4, 389, 395, 843, 844, 845, 398/1, 398/2, 398/3, 401, 402, 403/1, 324/1, 324/2, 324/3, 338, 339, 340, 341, 345/1, 345/3, 345/4, 1460, 1470, 286/1, 319/1, 321/1, 321/2, 321/6, 321/7, 335, 336, 337, 300, 301, 338, 303/1, 304/1, 323/1, 323/3, 323/5, 323/7, 252/1, 252/2, 297, 1483/1, 1484/1, 1576/5, 299/1, 299/2, 964, 1300/3, 1537/3, 1537/11, 2093/6, 2098/1, 2098/7, 2098/8, 2098/9, 2101/1, 2101/2, 2101/3, 2101/4, 2104/1, 2104/2, 2105, 2166, 2167, 2169, 2111/1, 2111/2, 2111/3, 2112/1, 2112/4, 2143, 2144, 2145, 2146, 2147, 1481/1, 1481/5, 1537/12, 1422, 1468/1, 1468/2, 870, 871, 1292/5, 1462/1, 1469/1, 1469/2, 1476, 1482/1, 1482/5, 1527/1, 995/4, 1304/28, 860, 861, 1311/15, 1304/21, 1304/22, 1304/40, 1310, 1463/1, 1463/2, 1463/3, 1467/1, 1467/3, 1474, 1465, 1532/1, 1542/2, 1542/3, 368, 369, 370/1, 370/2, 370/7, 370/8, 370/10, 371, 266/2, 323/2, 1291/12, 1304/27, 1292/4, 1292/6, 991/2, 992, 321/3, 321/4, 321/5, 17/2, 17/3, 286/2, 339, 340, 341, 342, 343, 344, 837, 838, 961, 290, 292, 367/1, 266/1, 2084/2, 1292/3, 370/3, 370/9, 839, 873, 965, 966, 967, 1477, 1478, 993, 842, 846, 859, 865, 867, 868, 875, 876, 877, 878, 879, 880, 881, 957, 958, 959, 960, 1277, 1278, 1279, 1280, 1285, 1286/1, 1288/3, 1288/5, 1304/1, 1304/23, 1304/24, 1304/45, 1306, 1307, 1308, 1479/3, 1479/4, 1480/1, 1480/4, 1543/1, 1543/2, 1305, 1309, 1283, 1421, 1462/3, 1475, 951/2, 1527/2, 1533/1, 1537/1, 1537/10.
K.o. Šentjungert
1094/1, 1698, 1093/14, 1093/4, 1093/19, 1697, 1096/1, 1096/2, 1093/24, 1093/13, 1098/2, 1093/7, 1097/3, 1093/5, 1093/32, 1093/30, 1093/10, 1093/12, 1092/4, 1092/2, 1700, 1692/4, 1136/1, 1139/3, 1139/2, 1140/6, 1141/1, 1140/7, 1140/8, 1140/3, 1142, 1144/3, 1681/7, 1144/1, 1144/16, 1140/1.
2. Ureditveno območje obsega parcele oziroma dele parcel, ki niso neposredno namenjene izgradnji, temveč posredno, zaradi urejanja kontaktnega območja, dostopov, rekultivacije kmetijskih in gozdnih zemljišč, sanacijskim in renaturacijskim ukrepom, vodnogospodarskim ureditvam ipd. Posegi so predvideni na naslednje parcele po naslednjih katastrskih občinah:
K.o. Medlog
Parcele št.: 17/1, 17/3, 226/7, 243/3, 243/4, 243/5, 247, 252/1, 253/1, 266/1, 266/2, 266/7, 266/8, 291, 292, 297, 299/1, 300, 301, 303/1, 304/1, 304/2, 319/1, 321/1, 321/2, 321/3, 321/4, 321/5, 321/6, 323/1, 323/7, 335, 336, 337, 338, 339, 340, 341, 345/1, 345/3, 345/4, 346, 368, 369, 370/1, 370/2, 370/3, 370/4, 340/5, 340/6, 340/7, 370/8, 340/10, 370/9, 371, 374, 387/2, 387/4, 395, 396, 397, 398/1, 398/2, 398/3, 401, 402, 403/1, 825, 835, 837, 838, 839, 842, 843, 844, 845, 846, 859, 860, 861, 865, 867, 868, 870, 871, 873, 874, 875, 876, 877, 878, 879, 880, 881, 957, 958, 959, 960, 961, 964, 965, 966, 967, 991/1, 991/2, 993, 995/4, 1277, 1278, 1279, 1280, 1281, 1282, 1283, 1285, 1286/1, 1287/1, 1288/5, 1291/12, 1292/3, 1292/4, 1292/5, 1292/6, 1300/3, 1304/1, 1304/21, 1304/22, 1304/23, 1304/24, 1304/25, 1304/27, 1304/28, 1304/31, 1304/39, 1304/40, 1304/44, 1304/45, 1305, 1307, 1308, 1309, 1310, 1311/13, 1311/14, 1311/15, 1421, 1422, 1455, 1459, 1462/3, 1460, 1462/1, 1463/1, 1463/2, 1463/3, 1464, 1465, 1466, 1467/1, 1467/3, 1468/1, 1469/1, 1469/2, 1470, 1471, 1473, 1473, 1475, 1477, 1477, 1479/3, 1480/1, 1480/4, 1481/5, 1482/5, 1484/1, 1532/2, 1533/1, 1537/1, 1537/2, 1537/3, 1542/2, 1543/2, 1550/1, 1576/5, 2093/6, 2098/1, 2098/7, 2098/8, 2098/9, 2101/1, 2101/4, 2104/2, 2146, 2167.
K.o. Šentjungert
Parcela št.: 1092/2, 1093/1, 1093/2, 1093/3, 1093/4, 1093/5, 1093/10, 1093/12, 1093/13, 1093/14, 1093/19, 1093/24, 1093/25, 1093/30, 1093/32, 1096/1, 1096/2, 1097, 1098/2, 1135, 1136/1, 1136/2, 1139/2, 1140/1, 1140/2, 1140/3, 1141/1, 1142, 1144/1, 1144/3, 1144/18, 1144/16, 1193/1, 1681/7, 1700.
3. Območje predvidenih posegov izven meje ureditvenega območja (urejanje vodotokov, sanacija in prestavitev komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture...) obsega parcele oziroma dele parcel z naslednjimi parcelnimi številkami po naslednjih katastrskih občinah:
Območje ureditev vodotokov in melioracijskih sistemov
K.o. Medlog
Melioracijsko območje Medlog
Parcela št.: 368, 369, 370/1, 370/2, 370/3, 370/4, 370/5, 370/6, 370/8, 370/9, 370/10, 370/17, 371, 372, 373, 374, 375/1, 375/2, 378, 379, 380, 381, 811, 813, 815, 819, 820, 821, 822, 823, 824, 825, 831, 832, 833, 834, 835, 838, 839, 840, 842, 843, 844, 845, 846, 847, 849, 850, 851, 852, 857, 858, 860, 861, 862, 863, 864, 865, 866, 867, 868, 869, 870, 871, 872, 873, 874, 875, 876, 877, 878, 879, 880, 881, 882, 883, 884, 885, 886/2, 957, 958, 959, 960, 961, 962, 963, 965, 966.
Melioracijsko območje Babno
Parcela št.: 333, 345/3, 345/4, 346, 347, 348, 387/2, 387/4, 389, 394, 395, 396, 397, 398/1, 398/2, 398/3, 399, 400, 401, 402, 403/1, 404.
K.o. Medlog
Nadvišanje desnobrežnega nasipa Ložnice
Parcela št.: 1304/2, 1304/3, 1304/9, 1304/10, 1304/11, 1304/12, 1304/13, 1304/21, 1304/31, 1304/33, 1304/34, 1304/35, 1304/36, 1304/37, 1304/38, 1304/39, 2112/1.
Območje ureditve in prestavitve elektro omrežja
VN
K.o. Medlog
Parcela št.: 345/4, 346, 347, 394, 398/1, 398/3, 399, 400, 401.
SN
K.o. Medlog
Parcela št.: 859, 860, 861, 862.
NN
K.o. Medlog
Parcela št.: 345/4, 397, 398/1, 401, 859, 860, 861.
Območje ureditve in prestavitve vodovodnega omrežja
K.o. Medlog
Parcela št.: 345/4, 346, 368, 370/1, 370/7, 370/10, 374, 375/1, 375/2, 375/3, 398/1, 398/3, 403/1, 957, 970/1, 971, 975, 977, 984, 1285, 1286/1, 1288/3, 1288/4, 1288/21, 1291/11, 1292/5, 2101/1.
K.o. Šentjungert:
Parcela št.: 1139/2, 1140/1, 1140/3, 1140/6, 1140/8, 1142, 1144/3, 1144/18, 1144/30, 1688/2.
Območje ureditve in prestavitve kanalizacijskega omrežja
K.o. Medlog
Parcela št.: 1464, 1465, 1466, 1469/1, 1469/2, 1470, 1480/1, 1480/4, 1481/1, 1482/1, 2166, 2167, 2169.
Območje ureditve vodnjaka črpališča Medlog
K.o. Medlog
Parcela št.: 1319, 1320, 1323, 1324.
Območje ureditve in prestavitve telekomunikacijskega omrežja
K.o. Medlog
Parcela št.: 387/3, 396, 397, 959, 971, 1477, 1478, 1479/3, 1479/4, 1480/1, 1481/1, 2167; 2101/1.
K.o. Šentjungert
Parcela št.: 1140/1, 1140/3, 1140/6, 1140/7, 1140/8, 1144/3, 1144/32, 1142, 1681/7.
Območje ureditve in prestavitve plinovodnega omrežja
K.o. Šentjungert
Parcela št.: 1093/7, 1093/13, 1093/18.

Avtocestni priključek omogoča skupni izvoz iz AC za južni del oskrbnega centra Lopata in izhod iz AC za smer Celje in Galicija (Velenje), izhod na severni del oskrbnega centra in dostop na AC iz Celja in Galicije proti Ljubljani in Mariboru. Elementi AC priključka: priključka enosmerne in dvosmerne rampe so načrtovane za računsko hitrost 40 in 60 km/h. Projektirani normalni prečni profil ramp znaša 8 in 9,70 m, in sicer en vozni pas po 5 m ali dva vozna pasova po 3,50 m, dva robna pasova po 0,35 m ali 0,50 m in dve bankini po 1 m.
Povezovalna cesta poteka od avtocestnega priključka proti jugu in proti severu. Cesta je zasnovana kot dvopasovna cesta namenjena za promet z motornimi vozili, za predvideno računsko hitrost 90 km/h. Skupna dolžina povezovalne ceste je 3915 m. Projektirani normalni prečni profil znaša 9,50 in 12,50 m, in sicer dva vozna pasova po 3,25 m, pas za leve zavijalce po 3 m, dva robna pasova po 0,30 m in dve bankini po 0,90 m ali 1,20 m.
Oskrbni center. Parkirišča na severnem in južnem delu so enake zasnove, prilagojena so obstoječemu stanju ter zasnovi objektov oskrbnega centra. Locirana za bencinskim servisom, gledano v smeri vožnje na AC in obsegajo po 15 PM za priklopnike, 9 PM za avtobuse in osebna vozila s prikolicami in 54 PM za osebna vozila. Parkirna mesta so orientirana vzporedno ali pod kotom 45° (glede na smer vožnje. Na oskrbnem centru je poleg obstoječega bencinskega servisa predvidena tudi izgradnja restavracija sever, restavracije in motela 1. faza jug, informacijsko promocijski center avtocestnega sistema v RS, motel jug 2. faza in avtomobilski servis jug.
V sklopu izgradnje avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra so predvidene tudi:
Deviacije kategoriziranih in lokalnih cest
Deviacija 1 – Glavna cesta G 1-5 med Celjem in Levcem v Medlogu se na območju križišča s povezovalno cesto v km 0,0+00 rekonstruira in delno prestavi. Prestavitev sega 350m proti vzhodu, kjer je predvidena dograditev dodatnih dveh pasov in 150 m proti zahodu.
Deviacija 2 – Lokalna cesta 03203. Obstoječa lokalna cesta se na odseku od križišča z G1 5 v Medlogu ukine. Nadomesti se z novo cesto, ki se od povezovalne ceste jug v km 0,2+62 odcepi v smeri proti vzhodu ter je nasproti prodajnega centra Slovenijales naveže na obstoječe cestno omrežje. Deviacija je predvidena v dolžini 150m.
Deviacija 3 – Lokalna cesta 03203. Obstoječa lokalna cesta se na odseku od mosta preko potoka Ložnica proti severu v dolžini 550m ukine in odstrani. Zgradi se nova cesta od povezovalne ceste v km 1,1+00 v smeri proti severu, do lokalne ceste 03205. Dolžina deviacije je 200m.
Deviacija 4 – Lokalna cesta 03205. Obstoječa lokalna cesta se na območju križanja s povezovalno cesto jug v km 2,4+85 preuredi. Dolžina deviacije je 250m.
Deviacija 5 – Lokalna cesta 49044. Obstoječa lokalna cesta se na območju križišča s povezovalno cesto sever v km 4,1+70 do km 4,3+00 preuredi. Del obstoječe lokalne ceste v dolžini 150m se ukine. Namesto te se zgradi priključek lokalne ceste iz smeri Galicije na povezovalno cesto v km 4,1+90, dolžine 100m ter navezava na lokalno cesto v smeri proti Lopati v km 4,3+00. Sočasno se zgradi navezava na dovozno cesto proti severu v km 4,2+55 v skupni dolžini 20m.
Deviacija 6 – Lokalna cesta 03203 se od km 0,6+00 do km 0,9+23 preuredi v dolžini 330m ter služi za dostop na kmetijska zemljišča vzhodno od povezovalne ceste jug in za promet pešcev in kolesarjev.
Deviacija 7 – Lokalna cesta 53333 se preuredi v dolžini 95m ter poteka vzporedno s povezovalno cesto sever.
Deviacije nekategoriziranih cest
Deviacija 8 – Uredi se dostop na kmetijske površine nasproti Slovenijalesa iz povezovalne ceste jug v km 0,2+62. Skupna dolžina priključka je 30m.
Deviacija 9 – Uredi se dostop na kmetijske površine in intervencijski dostop na letališče, severovzhodno od letališča iz povezovalne ceste jug v km 1,1+00. V sklopu dostopa je tudi prečkanje razbremenilnega kanala potoka Pirešica preko propusta. Dolžina priključka je 50m.
Deviacija 10 – Uredi se dostop na kmetijske površine na južni strani zahodnega kraka lokalne ceste 03205, v sklopu njene deviacije, v km povezovalne ceste jug 2,4+85. Predvidena poljska pot se navezuje na obstoječo poljsko pot. Dolžina deviacije je 300m.
Deviacija 11 – Uredi se dostop na kmetijske površine v km 3,6+35 v dolžini 25m zahodno in 15m vzhodno od povezovalne ceste sever.
V sklopu izgradnje avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra je predvidena tudi izgradnja objektov:
Mostovi
Na območju trase povezovalne ceste sta zgrajena dva mostova:
Most preko Ložnice – most z inundacijo prečka potok Ložnica v sedmih razponih dolžin 8,50 + 12,50 + 12,50 + 12,50 + 12,50 + 12,50 + 8,50m. Začetek objekta je v km 0,3+77, konec objekta je v km 0,4+56. Skupna dolžina objekta je 79,50, širina pa 12,70m. Vzdolžna os mostu prečka os Ložnice pod kotom 62°.
Most preko Podsevčnice – most prečka potok Podsevčnice v km 4,0+47 do km 4,0+72. Skupna dožina mostu znaša 23m, širine pa 9,20m. Vzdolžna os mostu prečka os Podsevčnice pod kotom 45°.
Nadvoz
Nadvoz povezovalne ceste preko avtoceste A1 Šentilj – Koper, odsek Celje – Arja vas v km 3,2+95. Prečkanje je v treh razponih dolžin 23,0 + 32,0 + 23,0m. Skupna dolžina objekta znaša 78m, skupna širina objekta je 9,90m. Vzdolžna os nadvoza prečka os avtoceste pod kotom 65,85°. Nadvoz je zgrajen v sklopu avtocestnega priključka.
Križanje z železnico
V območju križišča glavne ceste I. reda in povezovalne ceste jug je rekonstruirano obstoječe nivojsko križanje z železnico. Zasnova povezovalne ceste in rekonstrukcija križišča bo izvedena tako, da v naslednji fazi omogoča izgradnjo izvennivojskega križanja ceste in železnice.
Prepusti
Na območju avtocestnega priključka in oskrbnega centra ter na trasi povezovalne ceste je štirinajst prepustov, namenjenih za prevod voda ter za prehod za male živali.
Na vodotoku Črna Mlaka:
– prepust ČM 1, podaljšanje obstoječega paraboličnega prepusta pod AC A1, dimenzije 2,20 x 2,02 m v dolžini 60 m,
– prepust ČM 2, paraboličnega prepusta dimenzije 1,45 x 1,45 m v dolžini 10 m,
– prepust ČM 3 na priključni rampi Ljubljana – Celje v km 0,7+00, dimenzije 2 x 1,50m, dolžine 53 m,
– prepust ČM 4 na povezovalni cesti v km 2,5+70, dimenzij 2 x 1,50 m dolžine 26,60m.
Na potoku A:
– prepust PA 1, Podaljšanje obstoječega prepusta v območju priključne rampe Celje – Maribor, dimenzije (140 cm, dolžine 20 m.
Na melioracijskih jarkih:
– prepust J1 na povezovalni cesti v km 1,1+23, dimenzije Fi 100 cm, dolžine 30m,
– prepust J2 na intervencijskem dovozu k športnemu letališču Levec v km 1,1 + 00,00 povezovalne ceste dimenzij Fi 100 cm, dolžine 20m,
– prepust MJ 3 na intervencijskem dovozu k športnemu letališču Levec v km 1,1 + 00,00 povezovalne ceste dimenzije 1,45 x 1,45 m, dolžine 20m,
– prepust J4 na povezovalni cesti v km 1,6 + 20 dimenzij Fi 150 cm, dolžine 30 m.
Za prehode malih živali:
– prepust P-MŽ 1 na povezovalni cesti v km 1,6 + 10 dimenzij Fi 120 cm, dolžine 25 m,
– prepust P-MŽ 2 na povezovalni cesti v km 1,6 + 30 dimenzij Fi 120 cm, dolžine 25 m,
– prepust P-MŽ 3 na povezovalni cesti v km 2,9 + 30 dimenzij Fi 120 cm, dolžine 20 m,
– prepust P-MŽ 4 na povezovalni cesti v km 2,9 + 50 dimenzij Fi 120 cm, dolžine 20 m,
– prepust P-MŽ 5 na povezovalni cesti v km 2,9 + 70 dimenzij Fi 120 cm, dolžine 20 m.
Poleg prepustov, namenjenih za prehod za male živali, imajo to funkcijo tudi vsi ostali, prej našteti prepusti.

Avtocestni priključek mora biti arhitektonsko in krajinsko oblikovan v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora. Oblikovanje brežin je izvedeno mehko, z zaokrožitvami spodnjih in zgornjih robov, nakloni pa so čim položnejši oziroma ne presegajo razmerja 1:1,5. Ob stiku s kmetijskimi površinami je potrebno predvideti pasovne zasaditve grmovnic in grmastih dreves. Celotno območje avtocestnega priključka je ozelenjeno z avtohtonimi in okrasnimi vrstami dreves in grmovnic, ostale zelene površine pa so zatravljene. Novo oblikovana ozelenitev je smiselno navezana na obstoječo, ki se v največji možni meri ohrani.
Obojestranski oskrbni center Lopata je navezan na avtocestni priključek Celje – zahod, na lokaciji obstoječega avtocestnega počivališča Lopata. Program in velikost je različen za severno in južno stran avtoceste. Objekti in funkcionalne površine so oblikovani po načelih oblikovanja stavbnih elementov, prometnih in zelenih površin, ki so značilni v tem delu kulturne krajine oziroma so značilni za spremljajoče objekte ob avtocestah. Pri načrtovanju so spoštovani tradicionalni materiali kot tudi sodobni materiali in arhitekturni, oblikovalski in gradbeni dosežki na področju oblikovanja in graditve podobnih objektov. Vsi objekti so zidani, z ravno streho, osrednji (vstopni) deli so poudarjeni ter imajo praviloma enokapno streho z naklonom 30-45°. Fasada je kombinacija stekla, kovine in prefabriciranih (kovinskih, kamnitih, betonskih ipd.) fasadnih oblog.
Na severni strani avtoceste obsega program oskrbnega centra bencinski servis, parkirišča, restavracijo in površine za oddih in rekreacijo. Na južni strani avtoceste obsega program oskrbnega centra bencinski servis, parkirišča, restavracijo in motel – 1. faza, informacijsko promocijski center AC sistema v RS, avtomobilski servis, motel 2. faza ter površine za oddih in rekreacijo.
Povezovalna cesta poteka od križišča z G 1-5 v Medlogu proti severu pretežno po nasipu, na območju avtocestnega priključka pa tudi v ukopu. Oblikovanje brežin je izvedeno mehko, z zaokrožitvami spodnjih in zgornjih robov, nakloni pa so čim položnejši oziroma ne presegajo razmerja 1:1,5. Nasipi povezovalne ceste jug so v kombinaciji s protihrupnimi nasipi. Celotno območje povezovalne ceste je ozelenjeno z avtohtonimi vrstami dreves in grmovnic, ostale zelene površine pa so zatravljene. Novo oblikovana ozelenitev je smiselno navezana na obstoječo, ki se v največji možni meri ohrani. Odbojne ograje povezovalne ceste etapa jug in etapa sever bodo kovinske, višine 0,75 m ali v kombinaciji z zemeljskimi nasipi. Izjemoma je dopustna izvedba betonskih odbojnih ograj na območjih ščitenja podtalnice. Zemeljski protihrupni nasipi bodo navadni ali v izvedbi z armirano zemljino ter zatravljeni ali zasajeni z nizkimi grmovnicami s plitvim koreninskim sistemom. Cestni objekti (mostovi, podhodi, prepusti), cestna oprema in protihrupni objekti so arhitekturno in krajinsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora.
Drugi posegi v prostor, potrebni za realizacijo avtocestnega priključka oskrbnega centra in povezovalne ceste bodo oblikovani v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami. Nasipne in ukopne brežine se izvedejo v nagibu 1: 1,5 ali položneje z zaokroženim iztekom v okoliški teren. Brežine so zatravljene, zasajene z grmovnicami ali drevjem. Brežine nasipa povezovalne ceste, ki poteka preko vodovarstvenega območja ter brežine protihrupnih nasipov bodo v nagibu 1:1,5 ter zatravljene ali zasajene z nizkimi grmovnicami s plitkim koreninskim sistemom. Regulacije in ureditve vodotokov so izvedene sonaravno, s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone obvodne vegetacije. Osnovna izhodišča nove zasaditve so zagotovitev čim večje vpetosti posega v prostor, vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgleda ter nadomeščanje prizadetih gozdnih sestojev. Zasaditve temeljijo na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (ostanki gozdov, živice, posamezne skupine dreves, obvodna vegetacija, kmetijske površine). Gozdni robovi bodo sanirani s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije s predčasno premeno drevesnih vrst in načrtnim preoblikovanjem pasu širine 6–8 m. Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno.

V sklopu izgradnje avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra so ob upoštevanju pogojev posameznih upravljavcev, predvidene tudi ureditev, zamenjati, prestaviti ali zaščititi komunalnih in infrastrukturnih objektov in naprav, in sicer:
Visokonapetostni vodi
Na območju avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra je potrebno izvršiti kontrolo višine naslednjih visokonapetostnih elektro vodov:
– enosistemski daljnovod 110kV RTP Lava – RTP Podlog v km 2,6+20 (kontrola varnostne višine),
– dvosistemski daljnovod 110kV RTP Lipa – RTP Podlog v km 2,6+55 (kontrola varnostne višine).
Srednjenapetostni vodi
Na območju avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra je potrebno zamenjati, prestaviti ali zaščititi naslednje srednjenapetostne elektro vode:
– daljnovod 10kV Ostrožno v km 2,1+05 (prestavitev),
– daljnovod 10kV Čmerlica v km 2,2+08 (prestavitev).
Nizkonapetostni vodi
Na območju avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra je potrebno zamenjati, prestaviti ali zaščititi naslednje nizkonapetostne elektro vode:
– izvod iz TP Čmerlica v smeri jug v km 2,2 + 08 (kabliranje),
– izvod iz TP Čmerlica v smeri zahod v km 2,5+80 (kabliranje).
Javna razsvetljava
Na območju avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra se s sistemom javne razsvetljave ustrezno razsvetli:
– območje avtocestnega priključka,
– območje oskrbnega centra na severni in južni strani avtoceste,
– območje križišča z glavno cesto G 1-5 v Medlogu,
– območje križišča s povezovalno cesto do LC 03203 v km 1,1+00,
– na območju križišča z LC 03205 v km 2,4+90,
– na območju križišča z LC 490044 v km 4,1+90.
Telekomunikacijsko omrežje
Na območju avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra je potrebno zamenjati ali zaščititi naslednje telekomunikacijske vode:
– križanje šestcevne kabelske kanalizacije v km 0,0+20 (izgradnja novega jaška, prestavitev in zaščita na razdalji 40 m),
– križanje treh telekomunikacijskih kablov v km 2,5+00 (prestavitev in zaščita na razdalji 38 m),
– križanje štirih telekomunikacijskih kablov km 4,3+50 in na deviaciji LC 8231 v km 0,0+30 (izgradnja dvocevne kabelske kanalizacije dolžine 158 m),
– križanje telekomunikacijskega telefonskega kabla s priključno cesto na LC 2326 v km 0,1+65 (prestavitev).
Za potrebe športnega letališča Levec je potrebno predvideti položitev PE cevi za vpihovanje kabla z optičnimi vlakni (2 × Fi 50mm) za povezavo med telekomunikacijsko infrastrukturo ob avtocesti (klic v sili) in najbližjim objektom letališča.
Vodovodno omrežje
Na območju avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra je potrebno zamenjati, prestaviti ali zaščititi naslednje vodovode:
– cevovod pitne vode v križišču povezovalne ceste in G 1-5, na priključnem kraku G 1-5 iz smeri Levec (predvidena LŽ zaščita vodovoda),
– cevovoda pitne vode v križišču povezovalne ceste in G 1- 5, na priključnem kraku G 1-5 iz smeri Celje (predvidena zaščita vodovoda LŽ 258 in LŽ 400),
– cevovod pitne vode v km 0,4+50 (predvidena zamenjava obstoječega vodovoda z vodovodom iz duktilne litine),
– cevovod pitne vode v km 0,8+50 (predvidena prestavitev vodovoda – PL Fi 150mm in zamenjava z vodovodom iz duktilne litine),
– cevovod pitne vode v km 0,9+50 (predvidena ukinitev vodovoda – PL Fi 150 mm),
– cevovod pitne vode v km 2,4+83 (predvidena prestavitev vodovoda – PE 6/4'' izven območja križišča, v območju prečkanja cestišča se izvede zaščita),
– cevovod pitne vode v km 2,6+75 (predvidena zamenjava obstoječega vodovoda – PL Fi 100mm z vodovodom iz duktilne litine),
– cevovod pitne vode na priključni rampi Celje – Maribor, v km 0,6+00 (predvidena zaščita vodovoda – PL Fi 100 mm),
– cevovod pitne vode v križišču povezovalne ceste in lokalne ceste 49044 – žalski vodovod (predvidena zaščita vodovoda – PL 25).
Kanalizacija
Na območju avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra je potrebno zamenjati, prestaviti ali zaščititi naslednje kanalizacijske vode:
rajonski zbiralnik RZ – 1 v območju priključevanja glavne ceste I. reda G 1-5 in povezovalne ceste.
Odvodnjavanje cestnega telesa in prometnih površin oskrbnega centra
Na celotnem odseku povezovalne ceste ter z vseh utrjenih površin oskrbnega centra se v struge naravnih vodotokov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza določilom strokovnega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustni temperaturi vode (Uradni list SRS, št. 18/85) in uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na sistem odvodnjavanja ne smejo biti priključeni nobeni iztoki sanitarno-fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod.
Padavinsko vodo s cestišča se od km 0,0+00 do km 2,5+50 odvaja v vodotesnih betonskih kanalizacijskih cevovodih, dimenzije do 120 mm. Na tem delu se z bentonitno zaščitno folijo ščitijo tudi brežine in varnostni pas širine min. 3 m od kanalete, ki služi za zajem eventualnih razlitih vod v primeru havarije in meteornih vod. Na mestih, kjer so predvideni zemeljski protihrupni nasipi je betonitna folija tudi pod njimi.
Padavinska voda s cestišča se od km 2,5+50 do km 3,0+50 odvaja v vodotesni kanalizacijski cevovod, ni pa dodatnih zaščit okoliškega terena.
Padavinska voda na povezovani cesti sever se odvaja preko obcestnih jarkov.
Padavinske vode na priključnih cestah AC priključka se vodijo delno v obcestnih jarkih, delno v vodotesni kanalizaciji, delno pa v drenažni kanalizaciji.
Vse padavinske vode s cestnih površin se preko vodotesnih kanalizacijskih cevovodov oziroma obcestnih jarkov navezujejo na zadrževalne bazene, na katerih so izvedeni lovilci olj in usedalniki.
Zadrževalni bazeni morajo biti zgrajeni vodotesno in dimenzionirani tako, da bo zadrževalni čas omogočal učinkovito sedimentiranje trdih delcev. Mulj v usedalnikih je potrebno obravnavati kot posebni odpadek. Potrebno je redno vzdrževanje zadrževalnih bazenov, kanalizacijskih cevovodov in ostalih objektov odvodnjavanja.
Za primere razlitja večjih količin goriv, olj ali drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov, je potrebno pred pričetkom obratovanja povezovalne ceste pripraviti načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in podtalnico ter za njihovo odstranitev.
Plinovodno omrežje
Trasa povezovalne ceste sever na stacionaži km 3+60 prečka obstoječi jekleni plinovod M2 – DN400, 50 bar na stacionaži plinovoda km 41+760,00.
Predvidena je zaščita plinovoda na obstoječem mestu, po pogojih upravljavce ali prestavitev za 5 m proti zahodu na globino, ki je za 1,90 m večja od obstoječega plinovoda. Izvede se prestavitev s tovarniško predizoliranimi cevmi za IV. razred. Izolacijski spoji med cevovodi se izvedejo s termoskrčnim materialom. Plinovod se na področju ceste zaščiti z armiranobetonskimi ploščami v raščenem terenu.
Ogrevanje
Objekti v sklopu oskrbnega centra Lopata bodo ogrevani iz kotlovnic, ki bodo v vsakem od objektov. Ogrevanje bo na lahko kurilno olje, plin ali elektriko. V primeru ogrevanja na lahko kurilno olje je potrebno upoštevati določila in predpise o skladiščenju (pravilnik o spravljanju in hrambi kurilnega olja – Uradni list SRS, št. 20/86, 4/89).
Zbiranje in odvoz odpadkov
Na območju oskrbnega centra bo organizirano zbiranje komunalnih in drugih odpadkov v zato ustreznih posodah ter njihov odvoz, skladno s pravilnikom o odlaganju smeti ter odpadkov na območju Občine Celje (Uradni list RS, št. 67/99).
Sedimentirane trde delce iz usedalnikov ob avtocestnem priključku, povezovalni cesti in oskrbnem centru, ki so obravnavani kot posebni odpadek, je potrebno redno zbirati in po predpisanem postopku odlagati na za to določenih deponijah.

– tla: v času gradnje so potrebni ukrepi za varstvo tal,
– kmetijska zemljišča: investitor je dolžan zagotoviti dostop na kmetijska zemljišča v času gradnje in v času obratovanja. V času gradnje je investitor dolžan zagotavljati čim manjše poseganje na kmetijske površine in ustrezno ravnati z rodovitno prstjo,
– gozdna zemljišča: v času gradnje je investitor dolžan zagotavljati čim manjše poseganje na gozdna zemljišča. Novo nastale gozdne robove je potrebno sanirati prav tako pa pogozditi nadomestna zemljišča.
– vode: odvajanje cestnega telesa mora biti urejeno preko usedalnikov in lovilcev olj,
– zaščita vodnih virov: zaradi zavarovanja vodnega vira v Medlogu bo povezovalna cesta zgrajena v vodotesni izvedbi z ustrezno kanalizacijo. Prav tako bo zgrajen nadomesti vodni vir,
– biotopi: pri gradnji je potrebno ohraniti čim več vegetacije, po končani gradnji pa površine zasaditi. Zemeljska dela je potrebno izvajati znotraj načrtovanih gabaritov avtocestnega priključka, za transport pa uporabljati obstoječe ceste.
– za varovanje bivalnega okolja je potrebno
Varovanje objektov in območij kulturne dediščine
Zaradi poteka dela trase povezovalne ceste – etapa jug od km 0,0+00 do 2,5+00 preko zavarovanega „Arheološkega najdišča Celje« (EŠD 56, Uradni list SRS, št. 28/86) bo investitor zagotovil ustrezen arheološki nadzor. V primeru arheoloških najdb bo izvedeno zaščitno izkopavanje odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopovalnimi postopki. V primeru izjemnih arheoloških najdb bodo, skladno z Evropsko konvencijo o varstvu arheološke dediščine, prilagojene tehnične rešitve avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra, oziroma spremenjeni tisti deli prostorske ali tehnične rešitve, ki bi utegnila škoditi arheološki dediščini.
Varovanje objektov in območij naravne dediščine
Na območju avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra ni evidentiranih objektov ali območij naravne dediščine. Ukrepi za zavarovanje potencialnih objektov in območij naravne dediščine so opisani v poglavju Ukrepi za varovanje naravnega okolja.
Območja povojnih žrtev
Zaradi poteka dela trase povezovalne ceste – jug od km 0,2+00 do 0,6+00 preko evidentiranega območja grobišč vojnih in povojnih žrtev revolucije (Uradni list RS, št. 12/93) bo investitor zagotoviti ustrezen nadzor pri izvajanju zemeljskih del, v primeru najdbe posmrtnih ostankov pa njihov izkop in strokovno premestitev v za te namene določeno mesto.
Ukrepi za varovanje naravnega okolja
Investitor mora med gradnjo in v času obratovanja zagotoviti ukrepe za zavarovanje flore in vegetacije, favne in biotopov, in sicer: nadomestitev izgubljenih gozdnih površin s pogozditvijo gozdnih in negozdnih površin v obcestnem prostoru ob trasi povezovalne ceste, izvedbo prečenja vodotokov na čim manjši dolžini in sonaravno ureditev prizadetih brežin, izvajanje zemeljskih del znotraj načrtovanih gabaritov avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra, uporaba obstoječih cest in poti za transportne poti v času gradnje, izvajanje zemeljskih del izven življenjsko pomembnih obdobij živali, predvsem v času gnezdenja ptic in migracij živali, ponovno vzpostavitev strukturno in vrstno pestrih vegetacijskih sestojev z zasaditvijo avtohtonih vrst, zbiranje in odvodno fekalnih voda iz območja oskrbnega centra do ustreznih čistilnih naprav, izvedbo ukrepov, s katerimi bo vnaprej preprečen odtok strupenih, nevarnih ali kako drugače škodljivih snovi s prometnih površin v okolje in izvedba cestnih prepustov za migracijo manjših živali in dvoživk.
Ukrepi za varstvo gozdnih zemljišč
V neposredni bližini avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra je v največji možni meri ohranjena dosedanja oblika gozda. Odstranjena bodo le drevesa do roba obcestnega prostora in do roba utrjenih površin ter zazidanih površin oskrbnega centra. Vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti je potrebno preprečiti. Sanacijo odstranjenega, uničenega ali kako drugače prizadetega gozdnega roba in na novo ustvarjenih presek je potrebno pričeti že v času gradnje. Gozdni robovi bodo sanirani z novo oblikovanim gozdnim robom s predčasno premeno drevesnih vrst širine 6–8 m. Obstoječe gozdne poti in vlake bodo ustrezno prestavljene in povezane z obstoječim prometnim omrežjem. Zaradi posega povezovalne ceste jug na gozdno površino investitor zagotovil nadomestno pogozdovanje na jugozahodni strani povezovalne ceste jug. Zaradi posegov na gozdna zemljišča bo investitor zagotovil spremembo gozdnogojitvenih načrtov.
Ukrepi za varstvo tal in kmetijskih zemljišč
Investitor bo moral zagotoviti dostop na kmetijska zemljišča v času gradnje in v času obratovanja.
V ta namen bodo zgrajeni novi dostopi do kmetijskih zemljišč nasproti Slovenijalesa iz povezovalne ceste jug v km 0,2+62 v skupni dolžini priključka ca. 30 m in dostop na kmetijske površine severovzhodno od letališča iz povezovalne ceste jug v km 1,1+00 v skupni dolžini priključka ca. 50 m. Poleg tega bo investitor v času gradnje zagotovil čim manjše poseganje na kmetijske površine ter ustrezno ravnal z rodovitno prstjo. Po končani gradnji bo investitor zagotovil izvedbo kmetijsko prostorskih in ureditvenih operacij na prizadetih kmetijskih zemljiščih, s katerimi bodo ponovno vzpostavljene možnosti za kmetijsko rabo. Na območju, kjer povezovalna cesta preseka izgrajene melioracijske komplekse bodo ti rekonstruirani oziroma prilagojeni novim razmeram tako, da bo zagotovljeno njihovo nadaljnje delovanje.
Vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi
Zaradi izgradnje avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra, se vodni režim na vplivnem območju ne bo poslabšal. Zato bo investitor izvedel potrebne ureditve na vodotokih, ki jih avtocestni priključek, povezovalna cesta in oskrbni center in druge ureditve tangirajo. Naravne struge obstoječih vodotokov bodo ohranjeni v največji možni meri. Posebej so načrtovani zaščitni ukrepi za varovanje podtalnice in vodnih virov v Medlogu.
Površinski vodotoki
Avtocestni priključek in povezovalne cesta prečkata več vodotokov oziroma jarkov, na katerih so predvidene regulacije ureditve. Na obravnavanem odseku povezovalne ceste sta regulaciji na vodotokih:
Podsevčnica – predvidena regulacija nivelete in korita z zavarovanjem dna in brežin v dolžini 165 m ter čiščenje struge v dolžini 208 m. Skupna dolžina ureditve znaša 185 m.
Črna mlaka – predvidena je ureditev korita, zavarovanje brežin in dna ter izvedba talnih pragov v skupni dolžini ca. 310 m.
Odvodnjavanje cestnega telesa in prometnih površin oskrbnega centra
Na celotnem odseku povezovalne ceste ter z vseh utrjenih površin oskrbnega centra se v struge naravnih vodotokov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza določilom strokovnega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustni temperaturi vode (Uradni list SRS, št. 18/85) in uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na sistem odvodnjavanja ni priključen noben iztok sanitarno-fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod. Padavinsko vodo s cestišča se od km 0,0+00 do km 2,5+50 odvaja v vodotesnih betonskih kanalizacijskih cevovodih, dimenzije do Fi 120 mm. Na tem delu se z bentonitno zaščitno folijo ščitijo tudi brežine in varnostni pas širine min. 3 m od kanalete, ki služi za zajem eventualnih razlitih vod v primeru havarije in meteornih vod. Na mestih, kjer so predvideni zemeljski protihrupni nasipi je bentonitna folija tudi pod njimi. Padavinska voda s cestišča se od km 2,5+50 do km 3,0+50 odvaja v kanalizacijski cevovod, ni pa dodatnih zaščit z bentonitno folijo. Padavinska voda na povezovalni cesti sever se odvaja preko obcestnih jarkov. Padavinske vode na priključnih cestah AC priključka se vodijo delno v obcestnih jarkih, delno v kanalizaciji, delno pa v drenažni kanalizaciji. Vse padavinske vode s cestnih površin se preko kanalizacijskih cevovodov oziroma obcestnih jarkov navezujejo na zadrževalne bazene, na katerih so izvedeni lovilci olj in usedalniki.
Pri gradnji in obratovanju povezovalne ceste jug so poleg ostalih zakonskih določil, ki se nanašajo na varovanje okolja in vodnih virov, v celoti upoštevana tudi določila odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvenih pasovih virov pitne vode na območju Medloga (Uradni list RS, št. 82/98).
Zbiranje in odvoz odpadkov
V sklopu oskrbnega centra je predvideno organizirano zbiranje komunalnih in drugih odpadkov v zato ustreznih posodah ter njihov odvoz, skladno s pravilnikom o odlaganju smeti ter odpadkov na območju Občine Celje (Uradni list RS, št. 67/99). Sedimentirane trde delce iz usedalnikov ob avtocestnem priključku, povezovalni cesti in oskrbnem centru, ki so obravnavani kot posebni odpadek, je potrebno redno zbirati in po predpisanem postopku odlagati na za to določenih deponijah.
Ukrepi za varstvo pred hrupom
Na osnovi prometnih obremenitev za obdobje do leta 2014 ter skladno z določili uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) in uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95) so po končani gradnji določeni naslednji aktivni ukrepi za varovanje objektov in območij pred čezmernim hrupom:
– protihrupni zemeljski nasip skupne višine 0,8 m do 1,20 m in dolžine 970 m za zaščito objektov vzhodno in severovzhodno od povezovalne ceste jug, od km 0,1+18 do km 1,0+94 – desno,
– protihrupni zemeljski nasip skupne višine 1 m in dolžine 30m za zaščito bivalnih objektov severovzhodno od priključne ceste na LC 03203 od km 0,0+10 do km 0,0+40 – desno,
– protihrupni zemeljski nasip skupne višine 1,60 m in dolžine 595 m za zaščito objektov zahodno od povezovalne ceste jug, od km 2,2+50 do km 2,8+45 – levo,
– protihrupni zemeljski nasip (armirana zemljina) skupne višine 1 m do 2,40 m in dolžine 604 m za zaščito objektov vzhodno od povezovalne ceste jug, od km 2,5+00 do km 3,1+00 – desno,
– protihrupni zemeljski nasip skupne višine 1 m do 1,20 m in dolžine 110 m za zaščito objektov zahodno od povezovalne ceste sever, od km 3,7+05 do km 3,8+15 – levo.
Protihrupni nasipi morajo biti oblikovani mehko ter na zunanji strani obsajeni z grmovnicami in drevjem. Na delih, kjer povezovalna cesta poteka preko vodovarstvenega območja so protihrupni nasipi zatravljeni ali zasajeni z nižjimi grmovnicami z plitvim koreninskim sistemom.
Poleg aktivnih se po končani gradnji, na podlagi prvih meritev hrupa v primeru, da se v nadaljevanju navedeni objekti nahajajo znotraj območja prekomerne hrupne obremenjenosti preveri potrebnost pasivnih ukrepov za varovanje pred čezmernim hrupom:
– pasivna protihrupna zaščita stanovanjskega objekta – povečanje zaščitne vrednosti fasade Rw’za 5 dB vzhodno od povezovalne ceste jug v km 2,4+0 – desno,
– pasivna protihrupna zaščita stanovanjskega objekta (ev. št. 14 iz študije protihrupnih ukrepov) južno od avtocestnega priključka oziroma južno od priključne rampe Celje–Maribor v km 0,3+75 – desno,
– pasivna protihrupna zaščita stanovanjskega objekta (ev. št. 15 iz študije protihrupnih ukrepov) severno od avtocestnega priključka oziroma severno od priključne rampe Maribor–Celje v km 0,6+50 – desno.
Navedeni objekti morajo biti izvedeni v skladu s pravilnikom o tehničnih ukrepih in pogojih zvočne zaščite stavb (Uradni list RS, št. 14/99). Investitor je dolžan upoštevati pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje ter izvajati monitoring. V skladu s tem so možna odstopanja od lokacij in dimenzij protihrupnih naprav in ukrepov.
Ukrepi za varstvo zraka
Obravnavani posegi bodo zgrajeni v območju, kjer zrak še ni onesnažen preko dovoljene meje. Gradnja in obratovanje novih objektov bo povzročilo dodatno onesnaževanje zraka, ki pa ga je z okoljevarstvenimi ukrepi možno omejiti do te mere, da se onesnaženost zraka na prizadetem območju ne bo povečalo preko dovoljene meje.
Da bi preprečili prekomerno onesnaževanje zraka med gradnjo, je predvidena primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče (asfaltiranje, močenje makadama, omejitve hitrosti...).
Objekti v sklopu oskrbnega centra bodo imeli vsa kurišča izvedena na plin ali EL olje. Nameščene bodo opozorilne table, da motorji pri parkiranih vozilih ne bodo obratovali dlje kot je to dopustno. V gostinskih objektih bodo nameščene nape s filtri za omejitev emisije, ki nastajajo pri pripravi hrane.
Ukrepi za varstvo tal
Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne in gradbene površine naj se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine ter v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila iz poglavja o odvodnjavanju. Potrebno je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi, zaradi možnih nezgod na tehnoloških površinah.
Odvzemi in deponije materiala
Na območju avtocestnega priključka, povezovalne ceste in oskrbnega centra ni predvidenih viškov materiala. Nenosilni material, odstranjen med gradnjo, se uporabi za oblikovanje reliefa in izgradnjo protihrupnih nasipov. Začasne deponije bodo urejene na območjih, določenih v „Strokovnih podlagah za zaščito virov pitne vode vzdolž priključka AC Celje zahod«, IGGG Ljubljana, št. proj. 11–379–j, maj 1998.
Športno letališče Levec
Območje športnega letališča Levec skladno z določili ureditvenega načrta (UN za celjsko športno letališče, Uradni list RS, št. 40/89) ne bo tangirano. Pri nadaljnjem projektiranju povezovalne ceste jug in obcestnega prostora, je potrebno upoštevati usmeritve za varno delovanje letališča. Usmeritve se nanašajo na določitev maksimalnih višin ter določitev vertikalne prometne signalizacije in naprav javne razsvetljave. Skladno z določili dolgoročnega plana Mestne občina Celje je predvidena eventualna razširitev letališča. V ta namen mora investitor zagotoviti strokovne podlage za razširitev letališča proti zahodu.
Zasnova ureditve zelenih površin
Oblikovno izhodišče zasaditve je obstoječ krajinski vzorec, ki se spreminja vzdolž trase povezovalne ceste, od kmetijske krajine, ostankov ravninskih gozdov, obraslih strug vodotokov, do z gozdom poraslih gričev na območju avtocestnega priključka in oskrbnega centra. Zasaditev obcestnega prostora ob povezovalni cesti je podrejena ukrepom za zaščito podtalnice ter priporočilom za sajenje nadomestnih gozdnih habitatov. Predvideno je ozelenjevanje brežin povezovalne ceste, kjer so te izvedene v kombinaciji s protihrupnimi nasipi. Za ozelenjevanje naj se uporabijo avtohtone grmovne vrste s plitvim koreninskim sistemom.
Območja, predvidena za pogozditev so med povezovalno cesto in obstoječim razbremenilnim jarkom. Predvideno je sajenje drevja in večjih grmovnic. Izbor rastlinskih vrst je obvezno prilagoditi obstoječemu vrstnemu sestoju gozdnega ostanka ter značilnosti ravninskega in obvodnega prostora. Pri sajenju se je potrebno izogibati vzorcem, ki bi spominjali na drevoredne zasaditve.
Ozelenitev oskrbnega centra je predvidena kot kombinacija naravnega (avtohtonega) zelenja na robnih površinah območja ter okrasnega drevja in grmovnic v sklopu funkcionalnih površin objektov in parkirišča. Razmestitev vegetacije je prilagojena funkciji objektov in površin.

Ustrezno se spremeni in dopolni grafično gradivo:
– kartografska dokumentacija s prikazom izjemnega posega na I. območje kmetijskih zemljišč: list PKN 1 : 5000 št. CE 18, 19, 28 in 29.
Grafično gradivo se dopolni s programsko zasnovo za avtocestni priključek Celje – zahod, povezovalno cesto in oskrbni center Lopata, z grafičnimi prilogami:
– situacija obstoječega stanja z mejo ureditvenega območja (PKN) M 1: 5000,
– organizacija dejavnosti in namenska raba območja M 1: 5000,
– zasnova prometne, komunalne in energetska infrastrukture M 1: 5000.

Če se v postopku priprave prostorskega izvedbenega akta za posamezni infrastrukturni sistem ali napravo ugotovi, da je potrebno posamezni odsek oziroma traso takšnega objekta ali naprave zaradi funkcionalnega, okoljevarstvenega oziroma finančnega vzroka deloma spremeniti, se takšna sprememba šteje kot dopustna toleranca, kadar se z njo ohranjajo ali varujejo naravne in kulturne dobrine, ohranja naravni in kulturni značaj krajine, zmanjšujejo obremenitve v okolje ter ne spreminjajo vplivi na načrtovan izgled območja.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.