Na podlagi 43. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92 in 41/99) in 16. člena statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99) je Občinski svet mestne občine Slovenj Gradec na 19. seji dne 1. 6. 2000 sprejel
O D L O K
o organiziranju pomoči družini na domu v Mestni občini Slovenj Gradec
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Odlok določa način organiziranja in izvajanja javne službe pomoč družini na domu in storitve laične oziroma sosedske pomoči v Mestni občini Slovenj Gradec.
II. JAVNA SLUŽBA POMOČ DRUŽINI NA DOMU
2. člen
Pomoč družini na domu je socialno-varstvena storitev, ki obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo.
3. člen
Javna služba pomoč družini na domu se organizira za največ 1,2% občanov Mestne občine Slovenj Gradec starejših od 65 let.
Obseg javne službe vsako leto določi Uprava mestne občine Slovenj Gradec z letnim številom ur storitev, ki se izvajajo v okviru javne službe, določenim v skladu s programom socialnega varstva Mestne občine Slovenj Gradec in proračunom Mestne občine Slovenj Gradec za posamezno leto.
4. člen
Pomoč na domu v Mestni občini Slovenj Gradec izvaja in organizira kot javno službo Center za socialno delo Slovenj Gradec ali javni socialno-varstveni zavod oziroma posebni javni zavod, ki ga za izvajanje te dejavnosti ustanovi MO Slovenj Gradec ali druga organizacija ali zasebnik, ki pridobi koncesijo za izvajanje te dejavnosti (v nadaljevanju: izvajalec javne službe).
Koncesija se glede na ponudbo in povpraševanje lahko podeli tudi za izvajanje posamezne storitve ali dela storitve pomoči družini na domu.
Mestna občina Slovenj Gradec in izvajalec pomoči na domu skleneta posebno pogodbo, s katero dogovorita pravice in obveznosti.
a) Upravičenci do storitev javne službe pomoč na domu
5. člen
Upravičenci so osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju Mestne občine Slovenj Gradec in imajo urejene bivalne in druge pogoje za življenje, pa se ne morejo sami oskrbovati in negovati, nimajo svojcev, ki bi lahko skrbeli zanje in se jim s pomočjo na domu nadomesti institucionalno varstvo.
Pod navedenimi pogoji so upravičenci osebe:
1. stare nad 65 let, ki so zaradi starosti nesposobne za samostojno življenje;
2. osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije niso sposobni za samostojno življenje;
3. drugi invalidi in osebe, ki jim je priznana pravica do tuje nege in pomoči za opravljanje večine življenjskih funkcij;
4. druge kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje;
5. hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
b) Uveljavitev pravic pomoči na domu
6. člen
Postopek za uveljavitev pravice do socialno-varstvene storitve pomoči družini na domu se začne na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika.
Zahteva se poda pri Centru za socialno delo Slovenj Gradec.
Center za socialno delo Slovenj Gradec je pristojen, da odloči o konkretnem primeru, tako da presodi razmere in odloči o upravičenosti ter se dogovori za vrsto in obseg, čas trajanja ter višino plačila storitve, ki se bo izvajala.
Na podlagi odločbe centra za socialno delo skleneta izvajalec in upravičenec pisni dogovor o opravljanju storitve, v katerem določita čas opravljanja storitve in osebo, ki bo storitve opravljala.
c) Vrsta in obseg storitve socialne oskrbe
7. člen
Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega:
1. gospodinjsko pomoč, kamor sodijo: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
2. pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
3. pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na stalno institucionalno varstvo.
8. člen
Pri odločanju o upravičenosti in določanju obsega in vrste storitev se upošteva zdravstveno mnenje osebnega zdravnika.
d) Največji obseg storitev
9. člen
Posameznik je v okviru javne službe pomoč družini na domu, ki jo opredeljuje ta odlok upravičen do pomoči na domu do največ 4 ure dnevno, skupaj 20 ur tedensko oziroma največ 6 ur dnevno oziroma 30 ur tedensko, če se pomoč nudi dvema upravičencema v skupnem gospodinjstvu.
10. člen
Upravičencu do pomoči družini na domu iz 5. člena tega odloka, ki trajno potrebuje socialno oskrbo na domu v večjem obsegu kot 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, center za socialno delo predlaga vključitev v institucionalno varstvo oziroma druge možnosti večurne oskrbe, ki bodo zadostile potrebe upravičenca.
e) Cene storitev
11. člen
Cena storitve se določi v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialno-varstvenih storitev, ki ga sprejme ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in vsakokratnih izhodišč za pripravo proračuna Mestne občine Slovenj Gradec.
Vrednost urne postavke posamezne storitve pomoči družini na domu na predlog župana določi Svet mestne občine Slovenj Gradec.
Cene se usklajujejo enkrat letno v skladu z rastjo cen življenjskih potrebščin oziroma med letom, če doseže rast življenjskih potrebščin več kot 5%.
f) Plačilo storitev
12. člen
Storitev socialne oskrbe v celoti plačajo upravičenci oziroma drugi zavezanci.
Poleg upravičenca so zavezanci za plačilo storitev socialne oskrbe vsi, ki jih do upravičenca veže preživninska obveznost na temelju zakona ali pogodbenega razmerja.
Višina plačila se izračuna na podlagi vrednosti urne postavke in števila dejansko opravljenih ur pri posameznem upravičencu.
13. člen
Upravičenec ali drugi zavezanec je lahko delno ali v celoti oproščen plačila storitev socialne oskrbe.
Oprostitve in olajšave plačila se določajo v skladu s pravilnikom o oprostitvah in olajšavah plačila socialno-varstvenih storitev, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
14. člen
Vloga za uveljavljanje oprostitve plačila se vloži pri Centru za socialno delo Slovenj Gradec, ki je pristojen, da v skladu s tem pravilnikom ugotovi potrebna dejstva in določi višino plačila.
O pravici do delne ali celotne oprostitve plačila odloča Center za socialno delo Slovenj Gradec v skladu z določili zakona o splošnem upravnem postopku.
Zoper odločbo Centra za socialno delo o delni ali celotni oprostitvi plačila stroškov socialne oskrbe na domu se lahko v roku 15 dni od prejema odločbe vloži pritožba na Urad župana Mestne občine Slovenj Gradec.
Pritožba na odločbo ne zadrži obveznosti plačila, določenega z odločbo.
15. člen
Na podlagi odločbe o višini plačila storitev pomoči na domu izvajalec pomoči na domu obračuna uporabniku delež cene opravljenih storitev, za razliko pa predloži obračun Mestni občini Slovenj Gradec.
Iz obračuna mora biti razviden upravičenec, številka odločbe o oprostitvi plačila, vrsta in število ur opravljenih storitev in višina stroškov oskrbe ter delež plačila uporabnika.
16. člen
Oprostitev plačila ali doplačila storitev pomoči na domu se lahko dodeli za določen čas, največ za dobo enega leta in se lahko ponovno dodeli, če se okoliščine niso spremenile.
O oprostitvah plačil in doplačil storitev se odloča enkrat letno ob rednem vsakoletnem preračunu cene storitev.
17. člen
Upravičenec ali zavezanec izgubi pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev pomoči na domu v naslednjih primerih:
– če je pridobil pravico do oprostitve ali doplačila storitve, ne da bi predhodno izrabil vse pravne možnosti za določitev in izterjavo preživninske upravičenosti, če je do nje upravičen;
– če je pridobil dovolj lastnih sredstev ali sredstev zavezancev, da do oprostitve ali delnega doplačila ni več upravičen.
18. člen
Upravičenec ali zavezanec je dolžan Centru za socialno delo Slovenj Gradec v roku sedmih dni sporočiti vsako spremembo dejstev in okoliščin, ki bi vplivale na določitev višine plačila storitev.
Upravičenec, ki je pridobil pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev pomoči na domu na podlagi lažnih podatkov ali ni sporočil spremembe stanja, je dolžan sam oziroma zavezanec vrniti vsa sredstva, ki so mu bila priznana kot pravica, od dneva, ko je neupravičeno pridobil oprostitev plačila oziroma doplačila z zamudnimi obrestmi, ki veljajo za davke in prispevke, od dneva, ko je neupravičeno koristil pravico do oprostitve.
19. člen
Center za socialno delo posreduje občini odločbe o oprostitvah in olajšavah plačila storitev pomoči na domu in enkrat letno pripravi pisno poročilo.
20. člen
Če je upravičenec lastnik nepremičnega premoženja, ki mu ne daje dohodkov za plačilo stroškov, je praviloma v celoti ali delno oproščen plačila storitev le, če pristane na zemljiškoknjižno zavarovanje terjatve občine, ki ustreza ocenjenim stroškom oprostitve.
Zemljiškoknjižno zavarovanje opravi občina na predlog Centra za socialno delo Slovenj Gradec.
Kolikor je bil upravičenec lastnik nepremičnega premoženja in ga je odtujil tri leta pred vložitvijo zahtevka za uveljavitev pravice do pomoči na domu, se mu pomoč praviloma nudi samo v primeru, če upravičenec predloži pisno zagotovilo, da prevzemnik nepremičnega premoženja ali kdo drug zagotovi plačilo stroškov.
g) Evidentiranje storitev socialne oskrbe
21. člen
Podatke, ki se nanašajo na opravljanje socialno-varstvene storitve pomoči na domu vodi izvajalec javne službe.
Izvajalec javne službe vodi evidenco o:
– upravičencih,
– vsebini pomoči,
– višini plačila,
– izvajalcih posameznih storitev,
– opravljenih storitev,
– opravljenih poti.
Evidence se vodijo v skladu s pravili zakona o socialnem varstvu in zakona o varstvu osebnih podatkov.
Pristojen občinski upravni organ ima pravico vpogleda v evidence.
22. člen
Izvajalec javne službe mora na zahtevo občini posredovati podatke za potrebe načrtovanja in spremljanja stanja izvajanja javne službe pomoči na domu.
Izvajalec javne službe je dolžan za občino enkrat letno pripraviti pisno poročilo o izvajanju javne službe.
III. STORITVE LAIČNE IN SOSESKE POMOČI
23. člen
Humanitarna društva in druge organizacije izvajajo v Mestni občini Slovenj Gradec programe laične in soseske pomoči.
24. člen
Programi laične in soseske pomoči obsegajo storitve kot so prinašanje hrane, nakup živil, pomoč pri vzdrževanju okolice in stanovanja, spremstvo oseb, pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, organizacija družabnih prireditev za starejše osebe.
25. člen
Mestna občina Slovenj Gradec sklene z izvajalcem programov sosedske in laične pomoči posebno pogodbo, s katero dogovori izvajanje teh programov in način sofinanciranja.
Kriterije in pogoje ter obseg sredstev določi Uprava mestne občine Slovenj Gradec, ki enkrat letno na podlagi javnega razpisa opravi izbor izvajalcev programov sosedske in laične pomoči.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
Upravičenec, ki gre v institucionalno varstvo, izgubi pravico do storitev pomoči na domu v okviru javne službe.
27. člen
V letu 2000 se javna služba organizira za največ 15 upravičencev.
28. člen
V treh mesecih od sprejema tega odloka Center za socialno delo Slovenj Gradec oceni obseg in vrsto storitev v skladu z določili tega odloka ter določi višino plačila upravičencev do pomoči na domu.
29. člen
Do sprejema vladnega pravilnika o oprostitvah in olajšavah velja pravilnik o oprostitvah in olajšavah socialno-varstvenih storitev v Mestni občini Slovenj Gradec.
30. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se z dnem začetka izvajanja javne službe, najkasneje s 1. 1. 2001.
Št. 15405/00002/99
Slovenj Gradec, dne 1. junija 2000.
Župan
Mestne občine Slovenj Gradec
Janez Komljanec l. r.
