Na podlagi 24. člena zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 60/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se določajo vrednosti meril za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi in občine, ki izpolnjujejo ta merila.

Območja s posebnimi razvojnimi problemi se določajo na podlagi naslednjih meril:
1. ekonomsko šibka območja oziroma občine so območja tistih občin, v katerih je v zadnjih treh letih znašala bruto osnova za dohodnino na prebivalca največ 80 odstotkov v primerjavi z državnim povprečjem. Za ekonomsko šibka območja se štejejo tudi občine, kjer je bil v zadnjih desetih letih zabeležen upad števila prebivalstva;
2.a za območje s strukturnimi problemi in visoko brezposelnostjo se štejejo občine, v katerih je stopnja registrirane brezposelnosti v zadnjih treh letih za več kot 20 odstotkov presegala državno povprečje;
2.b za območje s strukturnimi problemi se štejejo tudi občine, kjer je delež delovno aktivnega prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu od skupnega števila prebivalstva v zadnjih treh letih za več kot 20 odstotkov presegal državno povprečje;
3. za razvojno omejevana obmejna območja in območja z omejenimi dejavniki se štejejo občine:
a) kjer območja z omejenimi dejavniki presegajo 50 odstotkov površine občin in gre hkrati tudi za upad števila prebivalstva v zadnjih desetih letih
b) ob meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, če leži več kot polovica površine občine v desetkilometrskem obmejnem pasu ob upadanju števila prebivalstva v zadnjih desetih letih; in občine ob meji s Hrvaško, če leži več kot polovica površine v desetkilometrskem obmejnem pasu.

Glede na merila iz 2. člena te uredbe in ob upoštevanju razpoložljivih podatkov se za obdobje med leti 2000 in 2006 določijo območja oziroma občine s posebnimi razvojnimi problemi:
1. za ekonomsko šibko območje se štejejo občine, v katerih je v letu 1997 znašala bruto osnova za dohodnino na prebivalca manj ali enako kot 80 odstotkov državnega povprečja. Za ekonomsko šibka območja se štejejo tudi občine, kjer je bil indeks rasti prebivalstva v obdobju 1999/1991 pod 96. Te občine so: Beltinci, Benedikt, Bistrica ob Sotli, Cankova, Cerkvenjak, Črenšovci, Črna na Koroškem, Črnomelj, Destrnik, Dobje, Dobrna, Dobrovnik- Dobronak, Dornava, Duplek, Gorenja vas – Poljane, Gorišnica, Gornja Radgona, Gornji Grad, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš – Hodos, Juršinci, Kanal, Kidričevo, Kobarid, Kobilje, Kostel, Kozje, Križevci, Kungota, Kuzma, Lenart, Lendava, Ljubno, Ljutomer, Loški Potok, Lovrenc na Pohorju, Luče, Majšperk, Markovci, Mežica, Moravske Toplice, Muta, Nazarje, Odranci, Oplotnica, Ormož, Osilnica, Pesnica, Podčetrtek, Podlehnik, Podvelka, Prevalje, Puconci, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Razkrižje, Ribnica na Pohorju, Rogašovci, Rogatec, Selnica ob Dravi, Semič, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Sodražica, Solčava, Sveta Ana, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij, Šalovci, Šentilj, Šentjernej, Šentjur pri Celju, Škocjan, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Tišina, Trbovlje, Trnovska vas, Turnišče, Velika Polana, Veržej, Videm, Vitanje, Vransko, Vuzenica, Zavrč, Zreče, Žetale, Žužemberk;
2.a za območja s strukturnimi problemi se štejejo občine, v katerih je stopnja registrirane brezposelnosti v prvem polletju 1999 za več kot 20 odstotkov presegala državno povprečje. Te občine so: Benedikt, Cankova, Celje, Crkvenjak, Črenšovci, Destrnik, Dobje, Dobrovnik-Dobronak, Dol pri Ljubljani, Duplek, Gorišnica, Gornja Radgona, Grad, Hajdina, Hoče – Slivnica, Hrastnik, Jesenice, Juršinci, Kidričevo, Kočevje, Kostel, Krško, Kungota, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Loški Potok, Lovrenc na Pohorju, Luče, Majšperk, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Ormož, Osilnica, Pesnica, Podlehnik, Podvelka, Ptuj, Puconci, Rače – Fram, Radenci, Radlje ob Dravi, Razkrižje, Ribnica na Pohorju, Rogašovci, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenske Konjice, Solčava, Starše, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij, Šalovci, Šentilj, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Štore, Trbovlje, Trnovska vas, Turnišče, Velike Lašče, Videm, Zavrč;
2.b za območja s strukturnimi problemi se štejejo tudi občine, v katerih je delež delovno aktivnega prebivalstva v kmetijstvu od skupnega števila prebivalstva v oktobru mesecu 1999 presegal za več kot 20 odstotkov državno povprečje. Te občine so: Beltinci, Benedikt, Bistrica ob Sotli, Bloke, Braslovče, Brda, Brežice, Cankova, Cerklje na Gorenjskem, Cerkvenjak, Črenšovci, Črnomelj, Destrnik, Dobje, Dobrepolje, Dobrna, Dobrovnik–Dobronak, Dolenjske Toplice, Dornava, Gorenja vas – Poljane, Gorišnica, Gornja Radgona, Gornji Grad, Gornji Petrovci, Grad, Hajdina, Hodoš – Hodos, Ivančna Gorica, Juršinci, Kidričevo, Kobilje, Kočevje, Kozje, Križevci, Krško, Kungota, Kuzma, Lenart, Lendava, Ljubno, Ljutomer, Loška dolina, Loški Potok, Luče, Lukovica, Majšperk, Markovci, Metlika, Mirna Peč, Mislinja, Moravske Toplice, Mozirje, Murska Sobota, Nazarje, Odranci, Ormož, Pesnica, Pivka, Podčetrtek, Podlehnik, Podvelka, Puconci, Radenci, Razkrižje, Ribnica na Pohorju, Rogaška Slatina, Rogašovci, Rogatec, Semič, Sevnica, Slovenske Konjice, Solčava, Starše, Sveta Ana, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij, Šalovci, Šentjernej, Šentjur pri Celju, Škocjan, Šmarje pri Jelšah, Tabor, Tišina, Trebnje, Trnovska vas, Turnišče, Velika Polana, Velike Lašče, Veržej, Videm, Vipava, Vitanje, Vransko, Zavrč, Žalec, Žetale, Žužemberk;
3.a za območja z omejenimi dejavniki, kjer delež površine z omejenimi dejavniki presega 50 odstotkov površine in kjer je bil indeks rasti prebivalstva v obdobju 1999/1991 pod 96. Te občine so: Bistrica ob Sotli, Črna na Koroškem, Dobje, Dobrovnik-Dobronak, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš – Hodos, Kanal, Kobarid, Kobilje, Kozje, Kuzma, Lendava, Loški Potok, Luče, Mežica, Moravske Toplice, Podvelka, Puconci, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Rogašovci, Šalovci, Trbovlje, Velika Polana, Vitanje;
3.b za razvojno omejevana obmejna območja se štejejo občine ob mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, če leži več kot polovica površine v desetkilometrskem obmejnem pasu in če se je število prebivalstva zmanjšalo tako, da je znašal indeks rasti prebivalstva za obdobje 1999/1991 pod 96. Med razvojno omejevana obmejna območja pa sodijo tudi občine ob meji s Hrvaško, če leži več kot polovica površine v desetkilometrskem obmejnem pasu. Te občine so: Bistrica ob Sotli, Brežice, Cankova, Črešnovci, Črna na Koroškem, Črnomelj, Dobrovnik-Dobronak, Dornava, Gorišnica, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš – Hodos, Ilirska Bistrica, Kanal, Kobarid, Kobilje, Kočevje, Kostel, Kozje, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Loška dolina, Loški Potok, Majšperk, Markovci, Metlika, Mežica, Moravske Toplice, Odranci, Ormož, Osilnica, Podčetrtek, Podlehnik, Podvelka, Puconci, Ravne na Koroškem, Razkrižje, Rogaška Slatina, Rogašovci, Rogatec, Šalovci, Šentjernej, Šmarje pri Jelšah, Velika Polana, Videm, Zavrč, Žetale.

Ministrstvo, pristojno za razvoj, bo enkrat letno preverjalo izpolnjevanje posameznih meril in po potrebi predlagalo ustrezne spremembe te uredbe.

Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.