Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (ZPPŽP)
Razglašam zakon o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (ZPPŽP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 21. junija 2000.
Št. 001-22-116/00
Ljubljana, dne 29. junija 2000.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O PREVOZNIH POGODBAH V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZPPŽP)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(področje uporabe)
Ta zakon ureja razmerja, nastala s pogodbo o prevozu potnikov, prtljage in blaga v javnem železniškem prevozu v Republiki Sloveniji ter v mednarodnem železniškem prevozu, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno.
2. člen
(pogoji za prevoz)
(1) Prevozi v železniškem prometu se izvajajo po pogojih, ki jih določa ta zakon in skladno z njim sprejeta tarifa prevoznika.
(2) Prevoznik lahko sklene s posameznim uporabnikom prevoza posebne sporazume o znižanju prevoznine in o drugih olajšavah v obsegu, kot jih priznava drugim uporabnikom prevoza v enakem položaju.
3. člen
(tarifa)
(1) Prevoznik sprejme tarifo, ki določa splošne prevozne pogoje za prevoz potnikov in blaga ter osnove za obračun prevoznine in stroškov prevoza.
(2) Tarifa lahko določa drugačne prevozne pogoje kot ta zakon le, če zakon to dovoljuje.
(3) Prevoznik mora tarifo na običajen način javno objaviti. K tarifi za prevoz potnikov mora prevoznik pred objavo pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za promet.
(4) Spremembe in dopolnitve tarife, s katerimi se za uporabnike prevoza otežujejo prevozni pogoji, se ne smejo uporabljati pred pretekom 8 dni od dneva objave.
(5) Prevoznik mora dati vsaki osebi na njeno zahtevo na vpogled tarifo na vsaki postaji, ki je odprta za prevoz potnikov in blaga.
4. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
– prevoznik je javno podjetje, ki ga na podlagi zakona ustanovi Vlada Republike Slovenije ali druga pravna oseba, ki opravlja prevozne storitve v javnem železniškem prevozu;
– uporabnik prevoza je oseba, ki na podlagi pogodbe pridobi določene pravice in prevzame določene obveznosti;
– potnik je oseba, ki ima na podlagi pogodbe pravico do prevoza;
– naročnik prevoza je oseba, ki s prevoznikom sklene pogodbo o prevozu v svojem imenu za drugega;
– pošiljatelj je oseba, ki preda blago za prevoz in sklene s prevoznikom pogodbo;
– prejemnik je oseba, ki je pooblaščena na namembni postaji odkupiti tovorni list in prevzeti blago, predano za prevoz;
– upravičenec je oseba, ki ima na podlagi pogodbe pravico kaj zahtevati od prevoznika;
– pošiljka je blago, ki se preda za prevoz z eno samo prevozno listino (tovorni list; prtljažnica);
– mednarodni železniški prevoz je železniški prevoz potnikov, prtljage in blaga iz tujine v Republiko Slovenijo oziroma iz Republike Slovenije v tujino ter prevoz potnikov, prtljage in blaga čez ozemlje Republike Slovenije (tranzit);
– prtljaga je blago, ki ga ima potnik pravico predati na prevoz na podlagi pogodbe o prevozu prtljage;
– ročna prtljaga so predmeti, ki jih ima potnik pravico prinesti v oddelek, določen za prevoz potnikov, ki jih lahko spravi nad ali pod sedež in jih sam varuje;
– posebna pravica črpanja je vrednostna enota, dogovorjena v okviru mednarodnega monetarnega sklada in določena s srednjo vrednostjo košarice konvertibilnih valut.
5. člen
(obveznost prevoza)
(1) Prevoznik opravi vsak prevoz:
– če upravičenec prevoza spoštuje pogoje določene s tem zakonom in tarifo,
– če je prevoz možen z osebjem in rednimi prevoznimi sredstvi, ki zadostujejo rednim potrebam prometa,
– če prevoza ne ovirajo okoliščine, ki se jim prevoznik ne more izogniti in jih tudi ne odvrniti.
(2) Prevoznik je dolžan na določeni postaji prevzeti za prevoz blago, za katerega naložitev, preložitev in razložitev so potrebne posebne naprave samo, če ta postaja ima takšne naprave.
(3) Prevoznik je dolžan prevzeti za prevoz le blago, ki se lahko takoj prepelje. Tarifa določa, v katerih primerih lahko prevoznik začasno prevzame blago za skladiščenje.
(4) Prevoznik lahko po naročilu opravi tudi posebne prevoze.
6. člen
(odgovornost prevoznika za njegove uslužbence)
Prevoznik je odgovoren za ravnanje svojih uslužbencev in drugih oseb, ki po njegovem nalogu sklepajo in izvršujejo prevozne pogodbe.
II. PREVOZ POTNIKOV
1. Pogodba o prevozu potnikov
7. člen
(pojem pogodbe)
S pogodbo o prevozu potnikov se prevoznik zavezuje, da bo potnika prepeljal do določenega kraja, potnik pa, da bo prevozniku plačal ustrezno prevoznino.
8. člen
(izpolnitev pogodbe)
(1) Prevoznik mora potnika prepeljati do namembne postaje z vrsto vlaka in v razredu, ki ju po objavljenem voznem redu izbere potnik, ter s takšno udobnostjo in higieno, ki se glede na v pogodbi določeno vrsto in razred vlaka in trajanje potovanja štejeta za potrebni.
(2) Prevoznik lahko prepelje potnika tudi s posebnim vlakom, ki ni določen v voznem redu, v skladu s pogoji v tarifi.
(3) Prevoznik mora potniku zagotoviti označeni prostor v vlakih, v katerih se sedeži lahko rezervirajo.
9. člen
(vozni red)
(1) Prevoznik mora v voznem redu označiti vrsto vlakov in dodati druge podatke, pomembne za potovanje, zlasti omejitve, ki veljajo pri uporabi posameznih vlakov in razredov.
(2) Prevoznik mora usklajen in potrjen vozni red najmanj petnajst dni pred njegovo uveljavitvijo javno objaviti na običajen način, izpisek iz voznega reda pa izobesiti na vidnem mestu na vsaki postaji, ki je odprta za prevoz potnikov.
10. člen
(vozovnica)
(1) Potnik si mora pred začetkom potovanja priskrbeti vozovnico. Če na postaji ali postajališču, kjer se začne potovanje, ni potniške blagajne, si mora potnik vozovnico priskrbeti na vlaku. Potnik mora do konca potovanja hraniti vozovnico in jo na zahtevo pokazati pooblaščenemu delavcu prevoznika.
(2) Potnik, ki ne more pokazati vozovnice, mora poleg cene vozovnice plačati tudi doplačilo po tarifi. Če ne plača vozovnice in doplačila, je potnika mogoče izključiti s potovanja v skladu s pogoji v tarifi.
(3) Vozovnica je dokaz, da je bila sklenjena pogodba o prevozu potnika, obstoj pogodbe pa se sme dokazovati tudi drugače.
11. člen
(pogojni sprejem za prevoz)
(1) Prevozna pogodba z osebo, ki je zbolela ali za katero se sumi, da je zbolela za kakšno nalezljivo boleznijo, se sme skleniti le, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določajo tarifa in posebni predpisi.
(2) Če se med prevozom pokažejo pri potniku znaki katere izmed nalezljivih bolezni, določenih v posebnih predpisih, mora prevoznik ravnati po omenjenih predpisih in takega potnika prepeljati do prvega kraja, kjer lahko dobi potrebno zdravniško pomoč.
12. člen
(izključitev iz prevoza)
(1) Prevozniku ni treba sprejeti za prevoz osebe, za katero se zaradi njenega vedenja lahko upravičeno domneva, da bo prevozniku onemogočila izpolniti njegove obveznosti do drugih potnikov.
(2) Prevoznik sme izključiti iz prevoza potnika, ki s svojim vedenjem nadleguje druge potnike ali ne spoštuje predpisov o javnem redu na vlakih med potovanjem, ne da bi mu moral vrniti prevoznino.
13. člen
(odstop od pogodbe)
(1) Potnik ima pravico odstopiti od pogodbe, preden se ta začne izpolnjevati.
(2) Če potnik odstopi od pogodbe, ima pravico do povračila plačane prevoznine.
(3) Tarifa lahko določa, v katerih primerih potnik nima pravice do povračila celotne prevoznine.
(4) Pravica zahtevati povračilo prevoznine zastara, če je potnik ne uveljavi v šestih mesecih od dne, ko se izteče veljavnost vozovnice.
14. člen
(prekinitev potovanja)
(1) Potnik ima pravico prekiniti potovanje na medpotnih postajah, dokler velja vozovnica v skladu s tarifo.
(2) Če potnik zaradi prekinitve ne izkoristi vozovnice, ima pravico do povračila sorazmernega dela prevoznine.
(3) Tarifa lahko določa, v katerih primerih potnik nima pravice do povračila sorazmernega dela prevoznine.
15. člen
(izgubljena zveza, ovire pri potovanju)
Če potnik zaradi zamude, za katero ni odgovoren, izgubi med prevozom zvezo za priključek ali če zaradi izostanka vlaka ali prometne ovire ne more nadaljevati potovanja, ima pravico:
– zahtevati, da ga prevoznik prepelje do namembne postaje s prvim primernim vlakom ali kako drugače brez dodatnega plačila;
– zahtevati, da ga prevoznik s prtljago prepelje na odhodno postajo s prvim primernim vlakom in mu vrne prevoznino;
– opustiti nadaljnje potovanje in zahtevati od prevoznika vrnitev prevoznine za preostali del poti brez odbitka.
16. člen
(ročna prtljaga)
(1) Potnik ima pravico prinesti v oddelek, določen za prevoz potnikov, ročno prtljago.
(2) Za prevoz ročne prtljage se ne plača posebno nadomestilo in ne izda prevozna listina.
(3) Tarifa določa, katerih predmetov potnik ne sme prinesti kot ročno prtljago oziroma pod katerimi pogoji se sme določen predmet prinesti kot ročna prtljaga.
17. člen
(odgovornost potnika za ročno prtljago)
Potnik mora prevozniku povrniti škodo, ki nastane zaradi lastnosti ali stanja ročne prtljage, razen če dokaže, da je škoda nastala po krivdi prevoznika, koga drugega ali zaradi okoliščin, ki se jim sam ni mogel izogniti in ne odvrniti njihovih posledic.
2. Odgovornost prevoznika za prevoz potnikov in ročne prtljage
18. člen
(obseg odgovornosti)
Prevoznik je odgovoren za smrt, telesno in duševno okvaro zdravja ali drugo poškodbo potnika, ki jo povzroči nesreča ali nezgoda med železniškim prevozom oziroma med tem, ko je potnik v vlaku ali ko vstopa v vlak ali izstopa iz vlaka, za zamudo pri prevozu ali prekinitev potovanja ter za izgubo ali poškodbo ročne prtljage.
19. člen
(temelj odgovornosti za smrt in poškodbe potnika)
Prevoznik je prost odgovornosti, če dokaže, da je smrt, telesna poškodba ali duševna okvara zdravja ali druga poškodba potnika nastala:
– zaradi zunanjega vzroka, ki se mu prevoznik kljub potrebnemu prizadevanju ob upoštevanju posebnosti primera ni mogel izogniti niti odvrniti njegovih posledic;
– po krivdi potnika ali zaradi njegovega ravnanja, ki ni v skladu z normalnim ravnanjem potnikov;
– zaradi ravnanja tretje osebe in se mu prevoznik kljub potrebnemu prizadevanju, upoštevajoč posebnosti primera, ni mogel izogniti niti odvrniti njegovih posledic.
20. člen
(temelj odgovornosti za zamudo in prekinitev potovanja)
Prevoznik je prost odgovornosti za zamudo pri prevozu ali za prekinitev potovanja, če dokaže, da zamude ali prekinitve potovanja ni povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.
21. člen
(temelj odgovornosti za izgubo ali poškodbo ročne prtljage)
(1) Če je bila ročna prtljaga izgubljena ali poškodovana v okoliščinah, v katerih je prišlo do smrti, telesne ali duševne okvare zdravja ali druge poškodbe potnika, je prevoznik prost odgovornosti, če dokaže, da je izguba ali poškodba ročne prtljage nastala zaradi kakšne okoliščine iz 19. člena tega zakona.
(2) V vseh drugih primerih je prevoznik prost odgovornosti za popolno ali delno izgubo ali poškodbo ročne prtljage, razen če potnik dokaže, da je izguba ali poškodba nastala po prevoznikovi krivdi.
22. člen
(višina odškodnine za smrt in poškodbe potnika ter zamudo)
(1) Odškodnina, ki jo mora prevoznik plačati za škodo, nastalo zaradi smrti, telesne ali duševne okvare zdravja ali druge poškodbe potnika, ne sme presegati 8,000.000 tolarjev na potnika.
(2) Prevoznik se lahko sklicuje na omejitve višine odškodnine iz prejšnjega odstavka, če dokaže, da škode ni povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.
(3) Če je prevoznik v skladu z 20. členom tega zakona odgovoren za zamudo, mora plačati potniku vso dokazano škodo.
23. člen
(višina odškodnine za ročno prtljago)
(1) Odškodnina, ki jo mora prevoznik plačati za škodo, nastalo zaradi izgubljene ali poškodovane ročne prtljage, ne sme presegati zneska 350 posebnih pravic črpanja na potnika.
(2) Prevoznik se sme sklicevati na prejšnji odstavek, le če dokaže, da škode ni povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.
24. člen
(uveljavljanje odškodnine za smrt, poškodbo in zamudo)
(1) Zahtevek za povračilo škode, nastale zaradi smrti, telesne ali duševne okvare zdravja ali druge poškodbe potnika, je treba vložiti pri prevozniku v treh mesecih od dneva, ko upravičenec izve za škodo.
(2) Če odškodninski zahtevek ni vložen v roku iz prejšnjega odstavka, pravica do uveljavljanja odškodnine preneha. Izjemoma pravica do uveljavljanja odškodnine ne preneha, če upravičenec dokaže, da je nesrečo ali nezgodo povzročil prevoznik namenoma ali iz hude malomarnosti.
(3) Zahtevek za povračilo škode, nastale zaradi zamude pri prevozu ali prekinitve potovanja, je treba vložiti pri prevozniku v 15 dneh od dneva, ko je bilo potovanje končano oziroma ko bi moralo biti končano, sicer pravica do uveljavljanja odškodnine preneha.
25. člen
(uveljavljanje odškodnine za ročno prtljago)
(1) Zahtevek za povračilo škode, nastale zaradi izgube ali poškodbe ročne prtljage, je treba vložiti pri prevozniku takoj po končanem potovanju, sicer pravica do uveljavljanja odškodnine preneha.
(2) Če je izguba ali poškodba ročne prtljage nastala v okoliščinah, v katerih je prišlo do smrti, telesne ali duševne okvare zdravja ali druge poškodbe potnika, veljajo za vložitev odškodninskega zahtevka pravila prvega in drugega odstavka prejšnjega člena.
III. PREVOZ PRTLJAGE
26. člen
(pogodba o prevozu prtljage)
(1) Prevoznik mora na potnikovo zahtevo prevzeti za prevoz blago, ki je namenjeno za osebno uporabo potnika (v nadaljnjem besedilu: prtljaga) in ga za plačilo prepeljati z vlakom, s katerim potuje potnik, ali s potnikovim soglasjem z drugim primernim vlakom.
(2) Prevoznik lahko v skladu s tarifo izključi ali omeji prevoz prtljage z določenimi vlaki ali določeno vrsto vlaka.
(3) Prevoznik prevzame prtljago za prevoz samo, če potnik pokaže vozovnico, ki velja najmanj do namembne postaje prtljage in za prevozno pot, navedeno na vozovnici. Tarifa določa, ali se sme in pod katerimi pogoji se sme prtljaga prevzeti za prevoz tudi brez vozovnice ali po drugi prevozni poti, kot je navedena v vozovnici.
(4) Prevoznik mora potniku za prevzeto prtljago izdati pisno potrdilo (prtljažnico). Tarifa določa vsebino in obliko prtljažnice.
27. člen
(uporaba določb o prevozu blaga)
Za prevoz prtljage se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o prevozu blaga.
IV. PREVOZ BLAGA
1. Sklenitev in izpolnitev prevozne pogodbe
28. člen
(pojem in sklenitev pogodbe)
(1) S pogodbo o prevozu blaga se prevoznik zavezuje, da bo proti plačilu s pogodbo določene prevoznine blago prepeljal do namembne postaje in ga izročil prejemniku.
(2) Prevozna pogodba je sklenjena, ko prevoznik s tovornim listom prevzame blago za prevoz.
(3) Prevoznik potrdi prevzem z datumskim žigom odpravne postaje ali računalniškim izpisom z datumom prevzema na tovornem listu.
(4) Potrditev prevzema na tovornem listu je dokaz o sklenjeni prevozni pogodbi.
(5) Na izvodu tovornega lista, ki ga izroči pošiljatelju (dvojnik tovornega lista), mora prevoznik potrditi dan in uro prevzema za prevoz.
(6) Dvojnik tovornega lista ne velja kot tovorni list, ki spremlja pošiljko.
29. člen
(obveznost direktnega prevoza)
Prevoznik mora ob pogojih iz tega zakona prevzeti blago za direkten prevoz od odpravne do namembne postaje, ne glede na to, koliko različnih prevoznikov sodeluje pri prevozu.
30. člen
(prepovedani in pogojeni prevoz)
(1) Prevoznik ne sme prevzeti blaga za prevoz, če je njegov prevoz prepovedan po zakonu ali drugem predpisu.
(2) Blago, za katero je predpisano, da se sme prevažati samo pod določenimi pogoji, sme prevoznik prevzeti za prevoz, če so ti pogoji izpolnjeni.
31. člen
(odgovornost pošiljatelja)
Pošiljatelj je odgovoren za škodo, ki je bila povzročena osebam, prevoznim sredstvom in blagu, zaradi lastnosti blaga, ki je bilo predano za prevoz, če te prevozniku niso bile niti bi mu morale biti znane.
32. člen
(tovorni list)
(1) Pošiljatelj mora izročiti prevozniku za vsako pošiljko tovorni list na obrazcu, ki ga določa tarifa.
(2) Za vsako pošiljko se izroči poseben tovorni list. Z enim tovornim listom se lahko preda za prevoz samo pošiljka, ki se lahko prevaža v enem vagonu, razen če gre za blago s takimi dimenzijami, da je za njegovo naložitev potrebnih več vagonov ali če je v pogodbi drugače določeno.
(3) Tarifa določa, katero blago se ne sme predati v prevoz z enim tovornim listom.
(4) Tovorni list in dvojnik tovornega lista sta lahko v elektronski obliki, ki se lahko pretvori v pisno obliko. Postopki, ki se uporabljajo za zapis in obdelavo podatkov, zlasti glede dokazilne moči tiskanega tovornega lista, morajo biti funkcionalno enakovredni.
33. člen
(vsebina tovornega lista)
(1) Tovorni list mora vsebovati predvsem:
– kraj in datum izstavitve (žig odpravne postaje);
– namembno postajo po imeniku železniških postaj;
– ime in priimek ali naziv prejemnika ter njegov naslov;
– navedbo vrste blaga;
– maso blaga ali število kosov;
– opis embalaže;
– številko vagona, za vagone uporabnika prevoza pa tudi taro vagona, ki jih naloži pošiljatelj;
– ime in priimek ali naziv pošiljatelja, njegov naslov in lastnoročni podpis, ki je lahko nadomeščen z žigom;
– prevozne in druge stroške;
– seznam listin, ki se priložijo k tovornemu listu.
(2) V tovornem listu so lahko navedeni izročilni rok in drugi podatki v zvezi s prevozom.
34. člen
(odgovornost za podatke v tovornem listu)
Pošiljatelj je odgovoren za posledice, ki nastanejo zaradi nepravilnosti podatkov in izjav, ki jih sam vpiše v tovorni list ali jih na njegovo zahtevo vpiše prevoznik.
35. člen
(prevozni stroški in povzetje)
(1) Če med pošiljateljem in prevoznikom ni drugače dogovorjeno, mora stroške (voznino, nadomestila za dodatne storitve, carine in ostale stroške, ki nastanejo v času od sklenitve prevozne pogodbe do izročitve) plačati pošiljatelj.
(2) Če so stroški na podlagi pogodbe med pošiljateljem in prevoznikom nakazani na prejemnika in prejemnik ni odkupil tovornega lista, niti uveljavljal svojih pravic po 47., 48. in 53. členu tega zakona, mora prevozne stroške plačati pošiljatelj.
(3) Če je bila tarifa nepravilno uporabljena ali je nastala napaka pri izračunu stroškov, je treba premalo plačani znesek doplačati ali preveč plačani znesek vrniti. Premalo zaračunane zneske mora prevozniku plačati pošiljatelj, če tovorni list ni bil odkupljen. Če je prejemnik odkupil tovorni list ali če je bila prevozna pogodba spremenjena v skladu s 53. členom tega zakona, mora pošiljatelj doplačati premalo plačani znesek, le če se nanaša na stroške, ki jih je prevzel nase na podlagi izjave o plačilu, vpisane v tovorni list. Ostanek premalo zaračunanega zneska mora plačati prejemnik.
(4) V pogodbi je lahko določena pravica pošiljatelja, da pogojuje izročitev pošiljke prejemniku s tem, da le-ta plača določeni denarni znesek – povzetje. Znesek povzetja mora biti vpisan v tovorni list.
36. člen
(zavarovanje redne izročitve)
(1) Za vsako pošiljko se lahko navede zavarovanje redne izročitve. Znesek zavarovanja mora biti vpisan v tovorni list.
(2) Za zavarovanje redne izročitve se plača nadomestilo po tarifi.
37. člen
(pakiranje, stanje in označitev blaga)
(1) Če je blago tako, da zahteva pakiranje, ga mora pošiljatelj pakirati tako, da se med prevozom obvaruje pred popolno ali delno izgubo ali poškodbo in da se prepreči škoda, ki bi lahko nastala za osebe, prevozna sredstva in blago.
(2) Če pošiljatelj ni ravnal v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko prevoznik odkloni prevzem blaga ali pa zahteva, naj pošiljatelj v tovornem listu navede, da blago ni pakirano ali da ni ustrezno pakirano in natančno opiše stanje blaga.
(3) Če blago, ki ni pakirano ali ni ustrezno pakirano, ogroža varnost prometa, ga prevoznik ne sme prevzeti za prevoz.
(4) Pošiljatelj je odgovoren za posledice, ki nastanejo, ker blago sploh ni bilo pakirano ali ni bilo ustrezno pakirano in mora prevozniku povrniti škodo, ki jo je imel zaradi tega.
(5) Če blago jasno kaže znake poškodb, lahko prevoznik odkloni njegov prevzem, če pošiljatelj ne navede stanja blaga v tovornem listu.
(6) Če v tovornem listu ni navedeno, da blago ni bilo pakirano ali da ni bilo ustrezno pakirano ali da je kazalo znake poškodb, mora prevoznik dokazati te pomanjkljivosti.
(7) Če tarifa ne določa drugače, mora pošiljatelj vsako kosovno pošiljko jasno označiti v skladu z navedbami v tovornem listu in dodati ime in naslov prejemnika ter namembno postajo. Pošiljatelj je odgovoren za posledice nepravilne ali nepopolne označitve. Če v tovornem listu ni navedeno, da blago ni bilo označeno, mora prevoznik dokazati to pomanjkljivost.
38. člen
(predaja blaga za prevoz in naložitev)
(1) Blago se preda za prevoz po postopku, ki ga določa tarifa.
(2) Blago naloži pošiljatelj ali prevoznik v skladu s tarifo ali posebnim sporazumom med pošiljateljem in prevoznikom.
(3) Če blago naloži pošiljatelj, ga prevoznik prevzame za prevoz po naložitvi.
(4) Če blago naloži pošiljatelj, mora upoštevati določbe tarife in druge predpise o naložitvi ter navodila prevoznika. Pošiljatelj je odgovoren za vse posledice, ki nastanejo zaradi nepravilne naložitve, in mora prevozniku povrniti škodo, ki jo je imel zaradi tega. Prevoznik mora dokazati, da je bila naložitev nepravilna.
39. člen
(nakladalni rok)
(1) Pošiljatelj mora naložiti blago v dogovorjenem roku (v nadaljnjem besedilu: nakladalni rok).
(2) Če je nakladalni rok prekoračen za več kot 24 ur, ima prevoznik pravico, da na stroške in tveganje pošiljatelja blago razloži in ga začasno shrani ali pa izroči špediterju ali javnemu skladišču.
(3) Če pošiljatelj prekorači nakladalni rok, ima prevoznik pravico do posebnega nadomestila po tarifi.
(4) Podrobnejše pogoje o nakladalnih rokih določa tarifa.
40. člen
(preverjanje pošiljke)
(1) Prevoznik ima vedno pravico preveriti, ali se pošiljka ujema s podatki v tovornem listu in ali so izpolnjeni posebni pogoji za prevoz določenega blaga.
(2) Pri preverjanju vsebine pošiljke je treba povabiti pošiljatelja oziroma prejemnika, če se vsebina preverja na namembni postaji, naj bo navzoč. Če pošiljatelj ali prejemnik ne pride ali če se vsebina preverja med prevozom, je treba preverjanje opraviti v navzočnosti dveh prič, ki nista uslužbenca prevoznika.
(3) Če se pošiljka ne ujema z navedbami v tovornem listu ali če se ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za prevoz blaga, ki je pogojno prevzet za prevoz, stroški preverjanja, ki niso plačani takoj, bremenijo blago.
(4) V tovorni list je treba po preverjanju vpisati, ali so navedbe v njem pravilne ali ne.
(5) Navedbe v tovornem listu glede vsebine pošiljke so dokaz proti prevozniku le, če je prevoznik preveril vsebino pošiljke in rezultat preverjanja vpisal v tovorni list, prevoznik pa lahko dokazuje tudi kaj drugega.
41. člen
(ugotavljanje mase in števila kosov)
(1) Prevoznik mora na zahtevo pošiljatelja, ki je vpisan v tovorni list, ugotoviti maso in število kosov, če priprave za tehtanje, ki jih ima na razpolago, za to zadoščajo, ter narava blaga in prometne razmere to omogočajo.
(2) Če se masa ne da ugotoviti na odpravni postaji, se ugotovi na prvi primerni medpotni postaji.
(3) Prevoznik vpiše v tovorni list ugotovljeno maso in število kosov in vpis potrdi.
(4) Glede blaga, ki ga naloži pošiljatelj, so navedbe v tovornem listu, ki se nanašajo na maso in število kosov, dokaz proti prevozniku le tedaj, kadar je maso in število kosov ugotovil prevoznik ter potrdil navedbe v tovornem listu, prevoznik pa lahko dokazuje tudi kaj drugega.
(5) Če je očitno, da dejanski primanjkljaj v masi ali številu kosov ne ustreza navedbam v tovornem listu, te navedbe ne morejo biti dokaz proti prevozniku, še zlasti, če je vagon predan prejemniku z brezhibnimi originalnimi plombami.
(6) Za ugotovitev mase in števila kosov uporabnik prevoza plača nadomestilo po tarifi.
42. člen
(preobremenitev)
(1) Če se na odpravni postaji ugotovi preobremenitev vagona, sme prevoznik zahtevati, da pošiljatelj pretežo razloži.
(2) Če se preobremenitev ugotovi na medpotni postaji, pretežo razloži prevoznik na stroške in tveganje pošiljatelja in ga o tem obvesti.
(3) Če upravičenec zahteva, da se preteža pošlje na namembno postajo glavne pošiljke ali na kakšno drugo namembno postajo ali da se vrne na odpravno postajo, jo je treba šteti za posebno pošiljko.
(4) Za razložitev, naložitev, za skladiščenje in za zadržanje prevoza se plačajo vsi stroški prevoznika ter povečana prevoznina za prevoženo pot preteže in nadomestilo po tarifi.
43. člen
(nepravilni podatki in izjave v tovornem listu)
(1) Če se zaradi nepravilno, netočno ali nepopolno vpisanih podatkov ali izjav v tovornem listu prevaža s pošiljko blago, ki je izključeno iz prevoza, ali blago, ki se prevaža pod posebnimi pogoji in ti pogoji niso izpolnjeni, ali se kršijo predpisi o varnosti prometa, mora prevoznik vso pošiljko razložiti na prvi postaji, na kateri je to mogoče, na stroške in tveganje pošiljatelja in ga o tem obvestiti.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ima prevoznik pravico zahtevati povečano prevoznino za opravljeni prevoz in nadomestilo po tarifi ter plačilo škode in stroškov, ki so mu zaradi tega nastali.
44. člen
(carinska in druga dejanja)
(1) Prevoznik lahko med prevozom za uporabnika prevoza opravi carinska in druga predpisana dejanja.
(2) Pošiljatelj mora tovornemu listu priložiti listine, potrebne za dejanja, ki se morajo po carinskih in drugih predpisih opraviti pred izročitvijo pošiljke prejemniku. Prevozniku ni treba preverjati, ali so priložene listine točne in zadostne, razen če ima to dolžnost po carinskih in drugih predpisih.
(3) Pošiljatelj mora prevozniku povrniti škodo, ker so bile listine netočne ali ker pošiljatelj potrebnih listin ni priložil, razen če je za to kriv prevoznik.
(4) Prevoznik je odgovoren za izgubo ali nepravilno uporabo tovornemu listu priloženih listin, razen če dokaže, da ni kriv.
(5) Odškodnina za škodo, nastalo zaradi izgube ali nepravilne uporabe listin, ne sme presegati zneska, ki bi ga moral prevoznik povrniti, če bi se blago, predano za prevoz, izgubilo.
45. člen
(izročilni rok)
(1) Prevoznik mora prepeljati in izročiti blago v dogovorjenem ali v tarifi določenem roku (v nadaljnjem besedilu: izročilni rok).
(2) Izročilni rok prične teči s prevzemom blaga na prevoz ter se podaljša za čas trajanja postanka, za katerega ni kriv prevoznik. Izročilni rok miruje ob nedeljah in zakonsko določenih praznikih.
(3) Izročilni rok ne teče, če je pošiljka zadržana:
– zaradi pregleda vsebine ali preverjanja teže in se pri tem ugotovi netočnost navedb v tovornem listu;
– zaradi dejanj carinskih ali drugih organov, če za trajanje teh dejanj prevoznik ni odgovoren;
– zaradi spremembe prevozne pogodbe na zahtevo pošiljatelja;
– zaradi posebnih dejanj v zvezi s pošiljko, kot so krmljenje in napajanje živali, dodajanje ledu in podobna dejanja, ki so nujno potrebna za vzdrževanje pošiljke;
– zaradi drugih vzrokov, ki preprečujejo začetek ali nadaljevanje prevoza, če za to ni odgovoren prevoznik.
(4) Prevoznik se lahko sklicuje na podaljšanje izročilnega roka zaradi vzrokov, navedenih v prejšnjem odstavku le, če je vzrok in trajanje zadrževanja pošiljke vpisal v tovorni list.
(5) Izročilni rok ni prekoračen, če je pred njegovim iztekom prejemnik obveščen o prispetju pošiljke in blago pripravljeno za izročitev, za pošiljko, o kateri se ne obvešča pa, če je blago pred iztekom izročilnega roka pripravljeno za izročitev.
46. člen
(ovire pri prevozu)
(1) Če pri prevozu blaga nastanejo ovire, ki se jim je mogoče izogniti s prevozom po pomožni poti, je treba prepeljati blago do namembne postaje po pomožni poti, ne da bi se zaračunala večja prevoznina.
(2) Če ovira pri prevozu ni nastala po krivdi prevoznika, se izročilni rok izračuna za dejansko opravljeno prevozno pot.
(3) Če zaradi nastalih ovir ali iz kakšnega drugega vzroka nadaljnji prevoz ni mogoč, zahteva prevoznik navodila od pošiljatelja. Pošiljatelj lahko razdre prevozno pogodbo, prevozniku pa mora plačati prevoznino za opravljeni prevoz in stroške, določene v tarifi, če te ovire oziroma drugi vzroki niso nastali po krivdi prevoznika.
(4) Če pošiljatelj, ki je bil obveščen o prevozni oviri, v roku, določenem v tarifi, ne da navodil, ravna prevoznik v skladu z določbami tega zakona o ovirah pri izročitvi.
(5) Pošiljatelj lahko da v tovornem listu vnaprej navodilo, če bi slučajno nastala ovira pri prevozu.
47. člen
(obvestilo o prispetju pošiljke)
(1) Če ni v pogodbi drugače določeno, mora prevoznik prejemnika obvestiti o prispetju pošiljke, ima pa pravico do povračila stroškov za obvestilo.
(2) Prevoznik mora obvestiti prejemnika brez odlašanja, brž ko pošiljko pripravi za izročitev.
(3) Šteje se, da je obvestilo dano:
– če je poslano priporočeno pismo, 24 ur po oddaji pisma na pošto;
– če je poslana brzojavka, 12 ur po oddaji brzojavke;
– če je dano po telefonu ali po telefaksu, po končanem pogovoru oziroma oddaji teleksa ali telefaksa;
– če je dano neposredno, s predajo obvestila.
(4) V obvestilu mora prevoznik navesti rok, v katerem je treba blago odnesti oziroma odpeljati.
48. člen
(izročitev)
(1) Prevoznik mora na namembni postaji, ki jo je navedel pošiljatelj, izročiti prejemniku tovorni list in blago, ko prejemnik potrdi njun prejem in plača zneske, navedene v tovornem listu.
(2) Enak učinek kot izročitev blaga prejemniku ima tudi izročitev blaga drugemu prevozniku, javnemu skladišču ali špediterju, kakor tudi izročitev v začasno hrambo v primerih, določenih v tem zakonu.
(3) Tovorni list in blago se izročita tistemu, ki prinese obvestila o prispetju blaga, na katerem je prejemnik potrdil prejem.
49. člen
(ovire pri izročitvi)
(1) Ovira pri izročitvi pošiljke je podana:
– če prejemnika ni mogoče najti;
– če prejemnik odkloni sprejem pošiljke;
– če tovorni list ni odkupljen v določenem roku;
– če pristojni organ prepove izročitev.
(2) Prevoznik mora brez odlašanja in po najhitrejši poti obvestiti pošiljatelja o oviri pri izročitvi in zahtevati od njega navodilo.
(3) Če pošiljateljevo navodilo ne prispe v primernem roku ali če se navodilo ne more izvesti ali če pošiljatelju tega ni mogoče sporočiti, ima prevoznik pravico začasno shraniti blago na stroške in tveganje pošiljatelja; v takem primeru je prevoznik odgovoren kot shranjevalec.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka ima prevoznik pravico na pošiljateljeve stroške in tveganje izročiti blago špediterju ali javnemu skladišču; v tem primeru je prevoznik odgovoren za izbiro špediterja oziroma javnega skladišča.
(5) Prevoznik mora dejanja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena brez odlašanja sporočiti pošiljatelju.
50. člen
(odvozni rok)
(1) Prejemnik mora odpeljati blago v roku, ki ga določa tarifa (v nadaljnjem besedilu: odvozni rok) in v obratovalnem času, določenem za namembno postajo.
(2) Če je odvozni rok prekoračen za več kot 24 ur, lahko prevoznik na stroške in tveganje prejemnika blago razloži in ga začasno shrani ali ga izroči špediterju, javnemu skladišču ali drugemu prevozniku, da ga dostavi prejemniku; pri tem je odgovoren za njihovo izbiro.
(3) Pri prekoračitvi odvoznega roka ima prevoznik pravico do nadomestila po tarifi.
51. člen
(prodaja blaga)
(1) Prevoznik ima kot dober gospodar pravico:
– takoj prodati blago, ki ga ne more izročiti, pa se po presoji namembne postaje hitro kvari, blago, ki ga glede na krajevne razmere ne more začasno shraniti in tudi ne izročiti špediterju ali javnemu skladišču ter žive živali;
– trideset dni po preteku odvoznega roka prodati blago, ki ga ne more izročiti in ga pošiljatelj ponovno ne prevzame;
– pred pretekom roka iz prejšnje alinee prodati blago, če bi se njegova vrednost zaradi daljše hrambe nesorazmerno zmanjšala ali če stroški hrambe ne bi bili sorazmerni z njegovo vrednostjo.
(2) Prevoznik mora o nameravani prodaji brez odlašanja obvestiti pošiljatelja, če je glede na okoliščine to mogoče.
(3) Prevoznik sestavi zapisnik o prodaji in pošlje en izvod pošiljatelju.
(4) Znesek, ki ga dobi s prodajo blaga, mora dati prevoznik na razpolago pošiljatelju po odbitku stroškov, ki še niso bili plačani in izdatkov, ki so mu nastali pri prodaji. Če s prodajo dobljeni znesek ne zadošča za pokritje teh stroškov in izdatkov, mora pošiljatelj doplačati razliko.
(5) Če prejemnik odkupi tovorni list, pa ne odpelje blaga v odvoznem roku, ga prevoznik še enkrat opomni, naj blago odpelje v določenem roku ter mu sporoči, da leži blago na njegove stroške in njegovo tveganje.
(6) Če prejemnik tudi po ponovnem opominu ne odpelje blaga, lahko prevoznik blago shrani oziroma proda v skladu s prvim, drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena.
2. Sprememba prevozne pogodbe
52. člen
(pošiljateljeva sprememba)
(1) Pošiljatelj ima ob obveznem plačilu stroškov pravico spremeniti prevozno pogodbo in zahtevati:
– da se mu blago vrne na odpravni postaji;
– da se prevoz blaga med potjo ustavi;
– da se izročitev blaga odloži;
– da se blago izroči kakšnemu drugemu prejemniku;
– da se blago izroči na kakšni drugi namembni postaji;
– da se blago vrne na odpravno postajo;
– da se denarni zneski, za katere je v tovornem listu navedeno, da jih bo plačal prejemnik, zaračunajo njemu namesto prejemniku;
– da se blago dodatno obremeni s povzetjem, da se povzetje zviša ali zniža ali da se povzetje opusti.
(2) Pravica pošiljatelja do spremembe prevozne pogodbe preneha veljati, čeprav ima pošiljatelj dvojnik tovornega lista:
– ko prejemnik odkupi tovorni list,
– ko prejemnik prevzame blago,
– ko prejemnik zahteva izročitev blaga in tovornega lista.
(3) Zahteva za spremembo prevozne pogodbe ter potrdilo o prejemu zahteve morata biti pisna. Zahteva za spremembo se ne sme nanašati na del pošiljke.
53. člen
(prejemnikova sprememba)
(1) Prejemnik ima pravico na način in pod pogojem, določenim v prejšnjem členu, spremeniti prevozno pogodbo, če pošiljatelj v tovornem listu navede, da ima prejemnik pravico razpolagati s pošiljko ali če mu pošiljatelj izroči dvojnik tovornega lista in zahtevati:
– da se prevoz blaga med potjo ustavi,
– da se izročitev blaga odloži,
– da se blago izroči drugi osebi, ne pa prejemniku, ki je naveden v tovornem listu,
– da se blago izroči na kakšni drugi namembni postaji.
(2) Pravica prejemnika do spremembe prevozne pogodbe preneha veljati:
– ko odkupi tovorni list,
– ko prevzame blago,
– ko zahteva izročitev blaga in tovornega lista.
54. člen
(zavrnitev spremembe)
Prevoznik lahko zavrne spremembo prevozne pogodbe:
– če pogodbe ni mogoče več spremeniti takrat, ko prispe zahteva na postajo, ki bi jo morala spremeniti;
– če bi sprememba pogodbe povzročila motnje v prometu;
– če so spremembe pogodbe v nasprotju s carinskimi ali drugimi predpisi;
– če pri spremembi namembne postaje vrednost blaga ne bi krila prevoznih stroškov do nove namembne postaje, razen če se ti stroški takoj plačajo ali položi varščina.
55. člen
(odgovornost prevoznika za neizpolnitev spremembe)
(1) Če prevoznik ne izpolni zahteve za spremembo pogodbe pa niso podani razlogi iz prejšnjega člena, je odgovoren za neizpolnitev in mora povrniti škodo, ki zaradi tega nastane.
(2) Odškodnina v primeru iz prejšnjega odstavka ne sme presegati zneska, ki bi ga moral prevoznik povrniti, če bi se blago, predano za prevoz, izgubilo.
3. Odgovornost prevoznika za izgubo in poškodbo blaga ter prekoračitev izročilnega roka
56. člen
(obseg odgovornosti)
Prevoznik je odgovoren za popolno ali delno izgubo ali poškodbo blaga, ki nastane od prevzema blaga za prevoz do izročitve, kakor tudi za prekoračitev izročilnega roka.
57. člen
(temelj odgovornosti)
Prevoznik je prost odgovornosti za izgubo ali poškodbo blaga ter za prekoračitev izročilnega roka, če dokaže, da je škoda nastala zaradi dejanj ali opustitev uporabnika prevoza, zaradi lastnosti blaga ali zunanjih vzrokov, ki jih ni bilo mogoče pričakovati, se jim izogniti ali jih odvrniti.
58. člen
(oprostitev odgovornosti pri posebnih okoliščinah prevoza)
Prevoznik je prost odgovornosti, če izguba ali poškodba blaga nastane zaradi posebne nevarnosti, ki je zvezana z eno ali več spodaj navedenih okoliščin:
– s prevozom v odkritem vagonu;
– s tem, da blago sploh ni pakirano ali da je neustrezno pakirano in je zaradi teh pomanjkljivosti po svoji naravi izpostavljeno izgubi ali poškodbi;
– z nepravilno naložitvijo ali razložitvijo blaga, ki ga je naložil pošiljatelj ali razložil prejemnik na podlagi veljavnih predpisov, tarife ali sporazuma med prevoznikom in pošiljateljem oziroma prejemnikom;
– z naravo blaga, ki je po svojih lastnostih zlasti izpostavljeno popolni ali delni izgubi ali poškodbi zaradi razbitja, rjavenja, gnitja, mraza, toplote, puščanja, sušenja, raztresanja ali podobnega;
– s tem, da je z nepravilno ali nepopolno označbo predano za prevoz blago, ki je izključeno iz prevoza ali se prevzema za prevoz pod posebnimi pogoji, ali da pošiljatelj ni storil previdnostnih ukrepov, ki so predpisani za blago, ki se prevzema za prevoz s posebnimi pogoji;
– s prevozom živih živali ali drugega blaga, ki se mora po tarifi ali sporazumu s pošiljateljem, navedenem v tovornem listu, opraviti s spremstvom, če nastane izguba ali poškodba zato, ker spremljevalec ni odvrnil nevarnosti v zvezi s prevozom te pošiljke.
59. člen
(dokazno breme)
(1) Če prevoznik ugotovi, da je glede na okoliščine posameznega primera izguba ali poškodba utegnila nastati v zvezi z eno ali več posebnimi nevarnostmi, navedenimi v prejšnjem členu, se šteje, da je škoda nastala zaradi tega.
(2) Domneva iz prejšnjega odstavka ne velja v primeru iz prve alinee prejšnjega člena, če je prišlo do očitnega primanjkljaja ali izgube celih kosov.
(3) Upravičenec lahko dokazuje, da škoda ni ali deloma ni nastala v zvezi s katero koli okoliščino, navedeno v prejšnjem členu.
60. člen
(odgovornost za izgubo pri masi)
(1) Če gre za blago, ki zaradi svoje posebne narave med prevozom redno izgubi maso, je prevoznik odgovoren le za tisti del izgube, ki ne glede na dolžino prevožene poti presega naslednje meje izgube:
– 2% mase za tekočine ali blago, predane za prevoz v vlažnem stanju,
– 1% mase za drugo blago.
(2) Prevoznik se ne more sklicevati na omejitev odgovornosti iz prejšnjega odstavka, če upravičenec dokaže, da izguba ni nastala iz vzrokov, ki imajo navadno za posledico izgubo pri masi blaga kot tudi ne ob popolni izgubi blaga.
61. člen
(odškodnina za izgubo in poškodbo blaga)
(1) Če se blago popolnoma ali deloma izgubi, mora prevoznik plačati odškodnino, ki se izračuna po tržni vrednosti blaga, če je cena za blago določena, pa po določeni ceni blaga v kraju in času prevzema blaga za prevoz.
(2) Če se blago poškoduje, mora prevoznik plačati tolikšno odškodnino, za kolikor se je zmanjšala vrednost blaga. Odstotek zmanjšanja vrednosti blaga se ugotovi v skladu s prejšnjim odstavkom po ceni blaga v kraju in času prevzema blaga za prevoz.
(3) Odškodnina, ki jo mora prevoznik plačati za izgubo ali poškodbo blaga, ne sme presegati 17 posebnih pravic črpanja za kilogram njegove kosmate mase.
(4) Če je zaradi poškodbe blaga vsa pošiljka oziroma samo del pošiljke izgubil svojo vrednost, odškodnina ne sme presegati zneska, ki bi ga bilo treba plačati za izgubo vse pošiljke ali tistega dela, ki je izgubil vrednost.
(5) Poleg odškodnine za blago mora prevoznik povrniti tudi prevoznino in vse že plačane carinske dajatve in druge zneske v zvezi s prevozom izgubljenega blaga.
62. člen
(odškodnina za prekoračitev izročilnega roka)
(1) Če je zaradi prekoračitve izročilnega roka nastala škoda, vštevši tudi poškodbo, mora prevoznik plačati upravičencu dokazano škodo, toda največ trikratni znesek prevoznine.
(2) Upravičenec ne more zahtevati hkrati odškodnine iz prejšnjega odstavka in odškodnine za popolno izgubo blaga.
(3) Pri delni izgubi blaga odškodnina iz prvega odstavka tega člena ne sme presegati trikratnega zneska prevoznine za del pošiljke, ki ni bil izgubljen.
(4) Pri poškodbi blaga, ki ni nastala zaradi prekoračitve izročilnega roka, se odvisno od primera poleg odškodnine iz prejšnjega člena plača tudi odškodnina, določena v prvem odstavku tega člena.
(5) Celotna odškodnina, določena v prvem odstavku tega člena, skupaj z odškodnino iz prejšnjega člena ne sme presegati zneska odškodnine, ki mora biti plačana pri popolni izgubi blaga.
63. člen
(odškodnina, če je škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti)
Prevoznik se lahko sklicuje na omejitve odškodnine iz določb 61. in 62. člena tega zakona, samo če dokaže, da škode ni povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.
64. člen
(odškodnina pri zavarovanju redne izročitve)
Če je pošiljatelj pri predaji blaga za prevoz v tovornem listu navedel znesek za posebno zavarovanje redne izročitve, lahko zahteva, razen odškodnine iz 60., 61. in 62. člena tega zakona tudi odškodnino za drugo dokazano škodo, vendar največ v višini zneska za navedeno zavarovanje.
4. Uveljavljanje odškodnine za izgubo, poškodbo in zamudo
65. člen
(domneva o izgubi blaga)
(1) Upravičenec lahko brez posebnega dokazovanja šteje blago za izgubljeno, če ni bilo izročeno prejemniku ali pripravljeno za izročitev v petnajstih dneh po izteku izročilnega roka.
(2) Če se blago najde v enem letu po izplačilu odškodnine, mora prevoznik takoj pisno obvestiti upravičenca.
(3) V tridesetih dneh od prejema obvestila, da je blago najdeno, lahko upravičenec zahteva, naj se mu blago izroči na kateri koli postaji za plačilo prevoznine od prvotne odpravne postaje do postaje, na kateri zahteva izročitev.
(4) Če prevzame najdeno blago, mora upravičenec vrniti prejeto odškodnino po odbitku stroškov, ki so bili zajeti s to odškodnino, obdrži pa pravico terjati odškodnino zaradi prekoračitve izročilnega roka.
(5) Če upravičenec ne postavi zahteve po tretjem odstavku tega člena, lahko prevoznik prosto razpolaga z blagom.
66. člen
(ugotovitev delne izgube ali poškodbe)
(1) Če prevoznik ugotovi ali sumi, da se je za prevoz prevzeto blago deloma izgubilo ali poškodovalo ali če to trdi upravičenec, mora prevoznik takoj ugotoviti stanje blaga, po potrebi pa tudi maso blaga, ter vzrok in višino škode, če je to mogoče, ter kdaj in v kakšnih okoliščinah je škoda nastala ter o vseh ugotovitvah sestaviti zapisnik.
(2) Prevoznik mora upravičencu izročiti izvod zapisnika o ugotovljenem stanju.
(3) Prevoznik mora ugotoviti izgubo ali poškodbo blaga, če je mogoče ob navzočnosti upravičenca, po potrebi pa tudi enega ali več izvedencev ali prič.
(4) Če se s poizvedbami, opravljenimi na zahtevo upravičenca, ne ugotovi nikakršna škoda ali se ugotovi samo škoda, ki jo je prevoznik že priznal, mora upravičenec povrniti nastale stroške.
67. člen
(prenehanje pravice do uveljavljanja odškodnine zaradi delne izgube in poškodbe blaga)
(1) Pravica zahtevati odškodnino zaradi delne izgube ali poškodbe blaga preneha, ko upravičenec prevzame pošiljko.
(2) Izjemoma pravica iz prejšnjega odstavka ne preneha:
– če upravičenec dokaže, da je bila delna izguba ali poškodba povzročena namenoma ali zaradi hude malomarnosti prevoznika;
– če je bila delna izguba ali poškodba ugotovljena po prejšnjem členu, preden je upravičenec prevzel pošiljko;
– če je bila ugotovitev, ki bi se bila morala opraviti po prejšnjem členu, opuščena po krivdi prevoznika;
– kadar upravičenec poškodbe ali delne izgube ni mogel opaziti pri prevzemu pošiljke, vendar samo če je upravičenec zahteval ugotovitev delne izgube oziroma poškodbe po prejšnjem členu takoj po odkritju škode, vendar najpozneje v treh dneh za prtljago oziroma v sedmih dneh za blago, računano od dneva prevzema pošiljke, in če upravičenec dokaže, da je škoda nastala od prevzema pošiljke za prevoz pa do njene izročitve;
– kadar se terjatev tiče vrnitve plačanih zneskov ali povzetja.
68. člen
(prenehanje pravice do uveljavljanja odškodnine zaradi prekoračitve izročilnega roka)
(1) Odškodninski zahtevek se mora zaradi prekoračitve izročilnega roka vložiti najpozneje v petnajstih dneh od dneva izročitve, sicer prevoznik ne odgovarja več za škodo, nastalo iz tega razloga.
(2) Izjemoma pravica do uveljavljanja odškodnine ne preneha, če upravičenec dokaže, da je prekoračitev izročilnega roka povzročil prevoznik namenoma ali iz hude malomarnosti.
69. člen
(reklamacije)
(1) Terjatve iz prevozne pogodbe lahko upravičenec uveljavlja s pisno reklamacijo, ki jo vloži pri prevozniku tako, kot je določeno v tarifi, ali pa s tožbo, ki jo vloži pri sodišču, če prevoznik v 30 dneh od dneva vročitve reklamacije ne plača zahtevane odškodnine.
(2) Na zahtevo upravičenca plača prevoznik zamudne obresti od dneva vročitve reklamacije, sicer pa od dneva vložitve tožbe.
(3) Od terjatev prevoznika tečejo obresti od dneva vročitve zahteve uporabniku prevoza.
(4) Pravico do reklamacije oziroma tožbe za terjatev po tem zakonu ima:
– potnik, če gre za prevoz potnikov in prtljage;
– pošiljatelj, dokler ima pravico razpolagati z blagom in če gre za terjatev iz povzetja;
– prejemnik, od trenutka prejema tovornega lista.
(5) Reklamacijo oziroma tožbo lahko vloži tudi kdo drug, če je nanj prešla terjatev upravičenca.
V. KOMBINIRANI PREVOZ
70. člen
(odgovornost prevoznika pri kombiniranem prevozu)
(1) Če na podlagi pogodbe o prevozu pri prevozu sodelujejo prevozniki različnih prometnih panog, je prevoznik, ki je sklenil pogodbo, odgovoren po tistih predpisih o povrnitvi škode, ki veljajo za prevoznika, na čigar delu poti je škoda nastala.
(2) Če pritegne prevoznik k izvedbi prevoza prevoznike iz drugih prometnih panog brez vednosti pošiljatelja, je prevoznik, ki je sklenil pogodbo, odgovoren po tem zakonu, ne glede na to, na katerem delu poti je nastala škoda, če je to za uporabnika prevoza ugodnejše.
VI. ZASTARANJE TERJATEV
71. člen
(zastaralni roki)
Terjatve iz prevozne pogodbe zastarajo:
– zaradi preveč oziroma premalo zaračunane prevoznine, za povračilo prevoznine, postranske pristojbine, prevozninskega dodatka, nadomestila ali drugih stroškov – v šestih mesecih:
– zaradi smrti, telesne ali duševne okvare zdravja ali druge poškodbe potnika – v treh letih.
Druge terjatve iz prevozne pogodbe zastarajo v enem letu, če ni v tem zakonu drugače določeno.
72. člen
(tek zastaralnih rokov)
Zastaranje začne teči:
– pri prevozu potnikov – od dneva, ko se izteče veljavnost vozovnice;
– pri terjatvah zaradi smrti, telesne ali duševne okvare zdravja ali druge poškodbe potnika – od dneva nesreče oziroma od dneva nastanka škode;
– pri terjatvah zaradi delne izgube blaga ter zaradi prekoračenja izročilnega roka – od dneva izročitve blaga oziroma prtljage;
– pri terjatvah zaradi popolne izgube blaga – po preteku tridesetih dni od dneva, ko se je iztekel izročilni rok;
– pri terjatvah zaradi popolne izgube prtljage – po preteku štirinajstih dni od dneva, ko se je iztekel izročilni rok;
– pri terjatvah zaradi preveč ali premalo zaračunanih zneskov – od dneva plačila, če ni bilo plačila, pa od dneva izročitve pošiljke;
– pri terjatvah zaradi preveč ali premalo zaračunanih zneskov, če je pošiljatelj založil znesek za prevozne stroške, ki se pri predaji blaga za prevoz ne dajo natančno ugotoviti, temveč se obračunajo pozneje – od dneva, ko je prevoznik s pošiljateljem obračunal stroške;
– pri terjatvi za znesek, ki ga je prejemnik plačal namesto pošiljatelja ali ga je plačal pošiljatelj namesto prejemnika in ga mora prevoznik vrniti upravičencu – od dneva, ko je bila vložena reklamacija;
– pri terjatvah, ki se tičejo povzetja – po preteku štirinajstih dni od dneva, ko se je iztekel izročilni rok;
– pri terjatvah za presežek, ki ostane po poravnavi njegove terjatve, kadar prevoznik blago proda – od dneva, ko je bilo blago prodano;
– pri terjatvah, nastalih zaradi tega, ker je prevoznik kaj plačal za uporabnika prevoza carinskemu organu – od dneva izplačila;
– v vseh drugih primerih – od dneva, ko je terjatev nastala.
73. člen
(zadržanje zastaranja)
(1) Zastaranje neha teči, ko je prevozniku vročena pisna reklamacija. Zastaranje teče dalje od dne, ko je bil upravičencu vročen pisni odgovor na reklamacijo in so mu bile vrnjene listine, priložene reklamaciji.
(2) Poznejše reklamacije pri isti zadevi ne zadržijo zastaranja.
(3) Zastaranje ne more v nobenem primeru nastopiti, preden ne preteče trideset dni od prejema odgovora na reklamacijo.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
74. člen
(uporaba zakona)
Ta zakon se ne uporablja za prevozne pogodbe, ki so bile sklenjene pred začetkom njegove veljavnosti, kakor tudi ne za spore, ki so nastali iz takih pogodb.
75. člen
(prenehanje veljavnosti drugih predpisov)
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se preneha uporabljati zakon o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (Uradni list SFRJ, št. 2/74 in 17/90).
76. člen
(uveljavitev tega zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 326-03/97-10/3
Ljubljana, dne 21. junija 2000.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
