Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (ZPKEPS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. junija 2000.

(1) Ta zakon določa pogoje za podelitev koncesije za izkoriščanje vodnega energetskega potenciala na območju Spodnje Save od Suhadola do državne meje z Republiko Hrvaško (v nadaljnjem besedilu: energetsko izkoriščanje Spodnje Save) pogoje za izvajanje koncesije in pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar pri načrtovanju in izgradnji objektov za izvajanje koncesije.
(2) Koncesija iz prejšnjega odstavka velja za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah Vrhovo, Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice z izkoriščanjem vodnega potenciala Spodnje Save v celotni višini bruto padca 58 m od gornje zajezitvene kote na HE Vrhovo do spodnje kote, ki je načrtovana kota zajezitve HE Podsused na Hrvaškem.
(3) Med pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, štejejo tudi zagotavljanje ureditev vodne infrastrukture ter obseg ureditev državne in lokalne infrastrukture na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save, katerih financiranje zagotavlja Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: koncedent), roki za njihovo izvedbo in način financiranja.

V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. Ureditve vodne infrastrukture na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save, so ureditve pritokov ter izvedba zaščitnih ukrepov pred poplavami na vplivnem območju hidroelektrarn, izgradnja akumulacijskih bazenov vključno z ureditvijo in zatesnitvijo nasipov na gorvodni in dolvodni strani pregrade do višine gladine 100-letne vode za hidroelektrarne Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice. Objekti ureditev iz prejšnjega stavka so objekti vodne infrastrukture v lasti države.
2. Ureditve državne infrastrukture na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save so premestitve, preureditve, dograditve ali podobne ureditve obstoječe državne cestne, železniške in elektroenergetske infrastrukture, ki jih je treba izvesti zaradi nastanka na novo oblikovanega vodnega prostora na območju hidroelektrarn Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice.
3. Ureditve lokalne infrastrukture na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save so premestitve, preureditve, dograditve ali podobne ureditve obstoječih lokalnih cest, vodovodov, kanalizacije in druge komunalne infrastrukture, ki jih je treba izvesti zaradi nastanka novega vodnega prostora na območju hidroelektrarn Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice. Za ureditev lokalne infrastrukture se šteje tudi gradnja terciarne stopnje čiščenja odpadnih vod na obstoječih in novih komunalnih čistilnih napravah, ki odvajajo odpadno vodo v reko Savo na vplivnem območju izgradnje hidroelektrarn.
4. Obstoječa državna in obstoječa lokalna infrastruktura so infrastrukturni objekti, ki obstajajo na dan uveljavitve tega zakona in katerih preureditve, premestitve, dograditve ali njim podobne ureditve potrdi Vlada Republike Slovenije z izdajo lokacijskega načrta ureditev vodne infrastrukture in ureditev državne in lokalne infrastrukture na območju posamezne hidroelektrarne.
5. Objekti energetske ureditve na območju akumulacijskega bazena posamezne hidroelektrarne iz prejšnje točke so jezovna zgradba s hidromehansko in elektro opremo, objekti ureditve struge pred pretočnimi polji in podslapju, premostitveni objekti v sklopu jezovne zgradbe, regulacijski objekti na območju jezovne zgradbe, visokovodni nasipi z utrditvijo in zatesnitvijo na gorvodni in dolvodni strani pregrade nad višino gladine 100-letne visoke vode reke Save.

(1) Koncesija za energetsko izkoriščanje Spodnje Save se podeli za 50 let. Začetek izvajanja koncesije za vsako hidroelektrarno posebej se šteje od dneva pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja. Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.
(2) Območje, na katerega se nanaša koncesija, je območje vseh objektov vodne infrastrukture in objektov in naprav energetskih ureditev, potrebnih za obratovanje hidroelektrarn energetskega izkoriščanja Spodnje Save, za čas gradnje pa tudi območje, ki je s prostorskim izvedbenim načrtom določeno kot območje vplivov gradnje na prostor, in sicer začasna zasedba oziroma območje ureditvenih sprememb zaradi gradnje hidroelektrarn.
(3) Koncesionar in koncedent uredita s koncesijsko pogodbo način odplačnega prehoda neamortiziranih objektov in naprav energetskih ureditev, zgrajenih za namen izvajanja koncesije, v brezhibnem stanju skladno s tehničnimi predpisi za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev in obratovalnimi predpisi ter prostih vseh bremen v last koncedenta po prenehanju koncesijskega razmerja.
(4) Za energetsko izkoriščanje Spodnje Save in uporabo objektov vodnogospodarske infrastrukture plačuje koncesionar državi letni znesek v višini najmanj 7% od vrednosti proizvedene električne energije. Višina plačila za koncesijo in metodologija za izračun vrednosti proizvedene električne energije se določi v koncesijski pogodbi.
(5) Plačevanje koncesije za posamezno hidroelektrarno se začne s pričetkom proizvodnje električne energije.
(6) Plačila za koncesijo so prihodki proračuna Republike Slovenije in proračuna občine, na območju katere se nahaja bruto padec vodnega toka Spodnje Save, za katerega izkoriščanje je podeljena koncesija in so namenjena plačilu obveznosti iz prvega odstavka 10. člena tega zakona. Plačilo za koncesijo se med Republiko Slovenijo in lokalno skupnostjo razdeli v razmerju 60 : 40 v korist lokalne skupnosti.
(7) Prihodki iz plačila za koncesijo, ki pripadajo lokalni skupnosti na podlagi šestega odstavka tega člena, se štejejo kot namenska sredstva za financiranje infrastrukturnih objektov v lokalni skupnosti.
(8) Koncesija preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom;
– z odvzemom koncesije in to ne glede na določbe koncesijske pogodbe, če koncesionar ne prične izvajati koncesije v določenem roku, zaradi ponovljenih, hudih in dokumentiranih primerov kršitev v vodnogospodarskem dovoljenju določenega vodnega režima ali ob stečaju koncesionarja. V primerih odvzema koncesije iz prejšnjega stavka koncedent povrne koncesionarju vložena sredstva, ki jih je koncesionar vložil v gradnjo objektov in naprav, nujno potrebnih za proizvodnjo električne energije;
– z odkupom koncesije v skladu z zakonom.
(9) Za vprašanja v zvezi s koncesijsko pogodbo in prenehanjem koncesijskega razmerja, kolikor niso urejena s tem zakonom, se primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja koncesijo za gospodarske javne službe, oziroma podeljevanje koncesij.

(1) Koncesija se lahko podeli koncesionarju pod naslednjimi pogoji:
I. povezanimi z vodnim režimom in rabo vode:
1. da upošteva dogovorjeni vodni režim Save na državni meji z Republiko Hrvaško;
2. da zagotovi izgradnjo objektov vodne infrastrukture na območju akumulacijskega bazena, s katerimi se varnost pred poplavami na urbaniziranih površinah poveča;
3. da zagotovi izgradnjo objektov vodne infrastrukture za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin, ki bi zmanjšale akumulacijsko sposobnost bazenov;
4. da zagotovi izgradnjo objektov vodne infrastrukture izlivnih odsekov pritokov na način, da zajezitve ne bodo škodljivo vplivale na režim odtoka visokih voda na njih in na reki Savi;
5. da zagotovi izgradnjo objektov vodne infrastrukture odvajanja vseh zalednih voda z vseh območij, ki so kakorkoli pod neposrednim vplivom zajezitev hidroelektrarn na Spodnji Savi;
6. da vzdržuje objekte vodne infrastrukture na območju akumulacijskih bazenov;
7. da zagotovi ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi z gladinskim stanjem, dinamiko pretokov, količino in kakovostjo podtalnic;
8. da zagotovi zavarovanja brežin v akumulacijskih bazenih ter zagotovi stopnje varnosti, določene glede po pomenu površin ali objektov, ki so zavarovana;
9. da zagotovi ukrepe, da se vodni režim med gradnjo hidroenergetskih objektov ne bo bistveno poslabšal;
10. da zagotovi ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do rabe in uporabe vode drugih obstoječih uporabnikov;
11. da zagotovi prednost pri izkoriščanju in rabi vode pritokov Save, vode iz korita Save in iz zajezitvenih bazenov vseh obstoječih uporabnikov vode in bodočih, če gre za oskrbo s pitno vodo, tehnološko vodo ali vodo za hlajenje;
II. v zvezi z rabo prostora in varstvom dobrin:
1. da zagotovi, da predvideni posegi v prostor ohranijo obstoječe razmere ali omogočijo njihovo izboljšanje;
2. da zagotovi izvedbo ureditev državne in lokalne infrastrukture, ki se nanašajo predvsem na premestitve in zavarovanja oziroma utrditve objektov infrastrukture zaradi izgradnje hidroelektrarn,
3. da nadomesti objekte in naprave, ki bodo odstranjeni zaradi izgradnje hidroelektrarn;
4. da zagotovi zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami delovanja hidroelektrarn oziroma zagotovi nadomestila ali odškodnine;
5. da upošteva urbanistično – arhitektonske in krajinske značilnosti in principe sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev, povezanih z energetskim izkoriščanjem Spodnje Save;
6. da omogoči javni dostop do vode in zagotovi javne prehodnosti jezovnih zgradb, kjer bo to funkcionalno utemeljeno;
7. da zagotovi rekreacijske rabe vode in zemljišč v območju zajezitev, ob upoštevanju varnosti uporabnikov in funkcionalnih omejitev;
8. da zagotovi ohranitev biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov ter biološkega ravnotežja tam, kjer je to mogoče in dolgoročno stabilno, sicer pa v tem obsegu nadomesti naravne vrednote;
9. da zagotovi ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine v največji možni meri;
10. da upošteva moderna dognanja pri oblikovanju objektov vodne infrastrukture (nasipi, nove struge, zavarovanje brežin itd.) ter upošteva načela sonaravnih ureditev;
III. povezanimi s socialnimi vplivi:
1. da zagotovi ukrepe za varnost prebivalcev in njihovega premoženja med gradnjo in obratovanjem;
IV. povezanimi z izkoriščanjem vodnega energetskega potenciala:
1. da zagotovi ukrepe proti preseganju dovoljenih maksimalnih denivelacij v zajezitvah in dovoljenih hitrostih sprememb gladin spodnjih in zgornjih voda v zajezitvah ob obratovanju HE;
2. da zagotovi ukrepe za vzdrževanje in ohranjanje celotnega energetskega potenciala v skladu s pravili stroke in standardi za vzdrževanje elektroenergetskega sistema Slovenije;
3. da zagotovi ukrepe za zavarovanje odgovornosti proti tretjim osebam za morebitno ekološko škodo, ki bi jo lahko povzročil med izgradnjo in energetskim izkoriščanjem Spodnje Save.
(2) Pogoji iz prejšnjega odstavka se natančneje določijo v koncesijski pogodbi.

(1) Pravico za energetsko izkoriščanje Spodnje Save se podeli lastniku objektov HE Vrhovo.
(2) Koncesijo za energetsko izkoriščanje Spodnje Save podeli Vlada Republike Slovenije pod pogoji tega zakona lastniku HE Vrhovo najkasneje v 3 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(3) Koncedent uredi koncesijsko razmerje za HE Vrhovo ter HE Boštanj najkasneje v 6 mesecih ter koncesijsko rezmerje za preostale hidroelektrarne najkasneje eno leto po uveljavitvi tega zakona.
(4) Medsebojna razmerja med koncesionarjem in koncedentom se uredijo s koncesijsko pogodbo, ki vsebuje zlasti:
– predmet koncesije,
– tehnične parametre hidroelektrarn s pogoji obratovanja,
– rok za začetek izvajanja koncesije in posledice njegove prekoračitve,
– pravice in obveznosti koncesionarja,
– pravice in obveznosti koncedenta,
– način in roke plačila za koncesijo,
– način izvajanja nadzora, ki ga opravlja koncedent,
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja koncesije ali zaradi njenega izvrševanja v nasprotju s pogodbo,
– medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem koncesije,
– pravice in obveznosti koncesionarja in koncedenta ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah,
– čas trajanja koncesije ter pogoje in način njenega morebitnega podaljšanja,
– določbe o spremembah koncesijske pogodbe,
– določbe o prenehanju koncesijskega razmerja,
– določbe o reševanju sporov,
– pogoje odkupa koncesije.
(5) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene s koncesionarjem Vlada Republike Slovenije s predhodno uskladitvijo pripomb z lokalnimi skupnostmi Posavja.
(6) V koncesijski pogodbi se uredijo med koncedentom in koncesionarjem tudi razmerja za izvedbo ureditev vodne infrastrukture, ureditev državne ter lokalne infrastrukture ter vzdrževanje objektov vodne infrastrukture na območju akumulacijskih bazenov.
(7) V koncesijski pogodbi se določi delitveno razmerje za plačilo dela koncesije iz šestega odstavka 3. člena za hidroelektrarne, ki so locirane v dveh ali več lokalnih skupnostih.
(8) Do podpisa koncesijske pogodbe iz prejšnjega odstavka mora lastnik HE Vrhovo za objekte vodne infrastrukture, ki so v njegovi lasti ali jih je pridobil v uporabo, ter za objekte energetske ureditve, ki so v njegovi lasti ali z njimi upravlja, plačevati zakonsko določeno plačilo za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč.

(1) Koncesionar ima pravico, da na objektih vodne infrastrukture akumulacijskega bazena posamezne hidroelektrarne zgradi objekte energetske ureditve.
(2) Koncesionar ima tudi pravico, da pod pogoji iz lokacijskega načrta zgradi na območju posamezne hidroelektrarne objekte, ki so namenjeni izključno pridobivanju električne energije: strojnico, natočno in iztočno rampo, glavne in pomožne turbinske zapornice, stikališče s transformatorji, pomožne in dodatne prostore hidroelektrarne, deponijski prostor za hidromehansko opremo ter dostopne ceste do objektov hidroelektrarne.
(3) Pogoje za uporabo objektov vodne infrastrukture akumulacijskega bazena uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(4) Plačilo za uporabo objektov vodne infrastrukture akumulacijskega bazena na območju posamezne hidroelektrarne je vključeno v plačilu za koncesijo energetskega izkoriščanja Spodnje Save.

(1) Koncesionar je dolžan zagotoviti vzdrževanje vseh objektov na območju akumulacijskega bazena posamezne hidroelektrarne, to je objektov vodne infrastrukture in objektov energetske ureditve na območju akumulacijskega bazena.
(2) Sredstva za vzdrževanje objektov na območju akumulacijskega bazena posamezne hidroelektrarne zagotavlja koncesionar.
(3) Pogoje za vzdrževanje objektov na območju akumulacijskega bazena posamezne hidroelektrarne uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.

(1) V imenu in za račun koncedenta koncesionar zagotovi izvedbo ureditev vodne infrastrukture. Koncesionar tudi zagotovi v sodelovanju z lastniki oziroma upravljalci infrastrukturnih objektov izvedbo ureditev državne ter lokalne infrastrukture na območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save.
(2) Koncesionar zagotovi izvedbo ureditev vodne infrastrukture in ureditev državne ter lokalne infrastrukture na območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save skladno s pogoji in v obsegu iz lokacijskega načrta, pripravljenega skladno s predpisi o urejanju prostora in naselij, katerega javno razgrne in sprejme Vlada Republike Slovenije praviloma za območje vsake hidroelektrarne na Spodnji Savi posebej.
(3) Predlagatelj in investitor za izdelavo lokacijskih načrtov iz prejšnjega odstavka je ministrstvo, pristojno za energetiko, katerega pooblaščenec je koncesionar.
(4) Program priprave lokacijskega načrta za ureditve na območju posamezne hidroelektrarne sprejme minister, pristojen za okolje in prostor, ki vodi tudi postopek sprejemanja lokacijskega načrta.
(5) Pri pripravi lokacijskega načrta je treba upoštevati, da morajo biti v lokacijski načrt za posamezno elektrarno vključene poleg vodnih infrastrukturnih ureditev in ureditev državne in lokalne infrastrukture tudi energetske ureditve na območju akumulacijskega bazena ter objekti, ki so namenjeni izključno energetskemu izkoriščanju Spodnje Save za proizvodnjo električne energije iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

(1) Ureditve vodne infrastrukture in ureditve državne in lokalne infrastrukture se izvajajo v obdobju od leta 2000 do leta 2015.
(2) V lokacijskem načrtu je za vsako hidroelektrarno posebej določena tudi postopnost izvedbe ureditev iz prejšnjega odstavka.
(3) Koncesionar pridobi izvajalce za izvedbo ureditev vodne infrastrukture in ureditev državne in lokalne infrastrukture za dela, ki jih ne more ali ne namerava izvesti sam, po predpisih o javnih naročilih.
(4) Koncesionar lahko na območju posamezne hidroelektrarne prične z izvedbo ureditev vodne infrastrukture in ureditev državne in lokalne infrastrukture, ko je za ta dela pridobil vsa predpisana dovoljenja za poseg v prostor in gradnjo in mu je Vlada Republike Slovenije potrdila program izvedbe infrastrukturnih ureditev.
(5) S programom izvedbe infrastrukturnih ureditev se določijo vrstni red prednostnih nalog infrastrukturnih ureditev, viri sredstev za njihovo izvedbo ter dinamika in obseg uresničitve posameznih nalog v planskem obdobju. Program izvedbe mora vsebovati poleg tehnično tehnološkega opisa posameznih ureditev in vrednosti del tudi pregled del, ki jih ne bo izvedel koncesionar.
(6) Program izvedbe iz četrtega odstavka tega člena pripravi koncesionar, za njegovo pripravo za obravnavo na Vladi Republike Slovenije pa je odgovorno ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, ob soglasju ministrstva, pristojnega za energetiko in pristojnega organa lokalne skupnosti.

(1) Sredstva za izvedbo ureditev vodne infrastrukture ter ureditev državne in lokalne infrastrukture se zagotavljajo iz državnega proračuna.
(2) Zemljišča na območju hidroelektrarn kupuje v imenu in za račun Republike Slovenije koncesionar, sredstva pa se zagotovijo z državnim proračunom. Za izvedbo ureditev vodne infrastrukture lahko koncesionar najame posojilo s poroštvom koncedenta. Za ureditev državne ter lokalne infrastrukture na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save lahko upravljalci oziroma lastniki te infrastrukture najamejo posojilo s poroštvom koncedenta.
(3) Poroštva iz prejšnjega odstavka daje država pod naslednjimi pogoji:
– skupna višina poroštvenih obveznosti, ki obsegajo vračilo glavnice iz najetih posojil v ustreznih valutah, ne sme preseči tolarske protivrednosti 120,000.000 EUR (z besedami: stodvajset milijonov EUR) oziroma protivrednosti druge valute,
– višina poroštvene obveznosti za HE Boštanj ne sme presegati tolarske protivrednosti 21,000.000 EUR, za vsako posamezno od hidroelektrarn Blanca, Krško, Brežice in Mokrice pa 29,000.000 EUR,
– država bo izpolnila poroštveno obveznost v roku desetih delovnih dni po prejemu upnikovega poziva.
(4) Sredstva posojila, za katerega daje poroštvo država, se ne smejo uporabiti za financiranje izgradnje objektov energetske ureditve.
(5) Sredstva za izpolnjevanje poroštvenih obveznosti države za kredit iz drugega odstavka tega člena se za vsako proračunsko obdobje zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
(6) Višina proračunskih sredstev iz prejšnjega odstavka se za vsako proračunsko obdobje določi na podlagi načrta poroštvenih obveznosti in načrta o prilivu plačil za koncesijo za energetsko izkoriščanje Spodnje Save v istem obdobju.
(7) Poroštvene pogodbe z upniki sklepa oziroma daje poroštvene izjave minister, pristojen za finance.

(1) Koncesionar lahko prične na območju hidroelektrarne Boštanj z izvedbo ureditev vodne infrastrukture in ureditev državne in lokalne infrastrukture, ko Vlada Republike Slovenije sprejme program izvedbe teh ureditev. Program Vlada Republike Slovenije sprejme v rokih, ki koncesionarju zagotavljajo nemoteno izvajanje del po terminskem planu.
(2) Program izvedbe infrastrukturnih ureditev iz prejšnjega odstavka se izvede skladno s sprejetim lokacijskim načrtom za območje hidroelektrarne Boštanj (Uradni list RS, št. 19/90).
(3) Koncesionar mora zagotoviti, da se tehnična dokumentacija in strokovne podlage, potrebne za pripravo prvega lokacijskega načrta za eno od naslednjih hidroelektrarn, izdela najkasneje eno leto od uveljavitve tega zakona in da izdelava dokumentacije za pripravo vsakega novega lokacijskega načrta ne traja dlje kot eno leto od sprejetja zadnjega lokacijskega načrta.
(4) Koncesionar mora zagotoviti, da zaključi izvedbo ureditev vodne infrastrukture ter ureditev državne in lokalne infrastrukture na območju posamezne hidroelektrarne najkasneje do tehničnega pregleda objektov energetske ureditve.

(1) Za pripravo lokacijskih načrtov se kot predpisi o urejanju naselij iz drugega odstavka 8. člena tega zakona uporabijo določbe 45.j člena zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/94, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97).
(2) V postopku sprejemanja lokacijskega načrta se šteje, da so zahteve o sodelovanju javnosti po 60. členu zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) izpolnjene z javno razgrnitvijo osnutka lokacijskega načrta.
(3) Za pridobivanje zemljišč, ki jih bo v skladu s tem zakonom in sprejetimi prostorskimi akti potreboval koncesionar, se smiselno uporabljajo določbe zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 35/95) v delu, ki se nanaša na postopek pridobivanja nepremičnin in dokazovanje pravice graditi na določenem zemljišču.
(4) Javna korist po tem zakonu je izkazana, če je razlastitev nepremičnin potrebna zaradi gradnje objektov, ki so z uredbo Vlade Republike Slovenije o lokacijskem načrtu določeni kot vodna infrastruktura akumulacijskega jezera ter državna in lokalna infrastruktura iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.
(5) Za državno infrastrukturo se štejejo objekti hidroelektrarne iz drugega odstavka 6. člena tega zakona in objekti, ki so neposredno namenjeni prenosu električne energije, upravljanju prenosnega omrežja, distribuciji električne energije in organiziranju trga z električno energijo, proizvedeno v posamezni hidroelektrarni, za lokalno infrastrukturo pa se štejejo objekti in omrežja, ki so na območju lokacijskega načrta neposredno namenjeni izvajanju lokalnih gospodarskih javnih služb na področju komunalnega in vodnega gospodarstva, prometa in zvez ter varstva okolja in drugi komunalni objekti lokalnega pomena, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem.

Z začetkom veljavnosti tega zakona preneha veljati uredba o koncesiji za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (Uradni list RS, št. 21/94).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.