Na podlagi 154. in 128. člena zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99) in 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije

Sklep ureja:
– podrobnejše pogoje in postopke za zagotavljanje sredstev za izplačilo zajamčenih vlog in za uresničitev jamstva;
– način izračuna višine likvidnih naložb in podrobnejše lastnosti vrednostih papirjev, ki so predmet naložb za zagotavljanje likvidnih sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog pri banki, nad katero je bil začet stečajni postopek;
– obveznosti bank glede poročanja v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz tega sklepa.

Za potrebe tega sklepa:
– pojem banka pomeni banko, hranilnico in hranilno kreditno službo s sedežem v RS, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev;
– pojem vlagatelj pomeni fizično oziroma pravno osebo ali drugo osebo civilnega ali javnega prava, ki ima vlogo pri banki;
– pojem skupni račun pomeni račun, ki je odprt v imenu dveh ali več oseb.

Zajamčena vloga je stanje vloge posameznega vlagatelja pri banki do višine 3,700.000 tolarjev na dan začetka stečaja nad to banko.
V skladu s prvim odstavkom 153. člena zakona o bančništvu (v nadaljevanju: ZBan) kot vloga vlagatelja iz prvega odstavka te točke šteje skupno stanje vseh terjatev vlagatelja do posamezne banke na podlagi:
– pogodbe o vodenju tekočega ali žiro računa,
– hranilne vloge,
– denarnega depozita,
– potrdila o depozitu oziroma blagajniškega zapisa, če sta izdana kot imenski vrednostni papir in glasita na ime te osebe.
Obveznice na ime in drugi dolžniški imenski vrednostni papirji, ki niso izrecno navedeni v četrti alinei prejšnjega odstavka, ne štejejo kot vloga v smislu prejšnjega odstavka.
V znesek zajamčene vloge iz prvega odstavka te točke so vključene tudi pripadajoče obresti na vloge v skladu s pogodbo, oziroma v skladu s pogoji o izdaji dolžniškega vrednostnega papirja, obračunane do dneva začetka stečaja nad banko.
V znesek zajamčene vloge iz prvega odstavka te točke so v skladu s četrtim odstavkom 166. člena ZBan vključene tolarske terjatve in terjatve v tuji valuti do posamezne banke, preračunane v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan začetka stečaja nad banko.
Vloge samostojnih podjetnikov posameznikov in vloge, ki so jih te iste osebe položile kot fizične osebe (prebivalci) se obravnavajo kot vloge enega vlagatelja.
Pri izračunu zneska zajamčene vloge posameznega vlagatelja iz prvega odstavka te točke se pri vlagatelju, ki ima hkrati obveznost do banke, najprej ugotovi neto znesek njegove terjatve v skladu s pravili o pobotu na podlagi zakona, ki ureja stečajni postopek.

Ne glede na 3. točko niso zajamčene vloge, ki se glasijo na prinosnika in vse vloge, ki so kakorkoli anonimne oziroma identifikacija vlagatelja ni mogoča pred dnevom, na katerega pristojni organ sprejme odločitev, da so vloge neizplačljive.

Ne glede na 3. točko tega sklepa v skladu s četrtim odstavkom 153. člena ZBan niso zajamčene vloge naslednjih oseb:
1. drugih bank in drugih finančnih organizacij, ki so jih vložile v svojem imenu in za svoj račun,
2. vloge v zvezi s posli, zaradi katerih je bil imetnik vloge pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranja denarja,
3. vloge držav, centralnih bank in lokalnih skupnosti,
4. vloge članov uprave in nadzornega sveta banke ter njihovih ožjih družinskih članov,
5. vloge delničarjev banke, ki so v kapitalu banke oziroma pri glasovanju posredno ali neposredno udeleženi z najmanj 5%,
6. vloge pravnih oseb, ki so od banke odvisne družbe,
7. vloge članov uprave in nadzornega sveta pravnih oseb iz 5. in 6. točke tega odstavka in njihovih ožjih družinskih članov,
8. vloge, ki se glede na svoje lastnosti upoštevajo pri izračunu kapitala banke,
9. vloge pravnih oseb, ki so velike oziroma srednje družbe po ZGD.
Za potrebe te točke se za tuje osebe smiselno uporablja pravo Republike Slovenije.
Za potrebe te točke posamezni pojmi iz prvega odstavka te točke pomenijo naslednje:
– druge finančne organizacije so pravne osebe, ki kot izključno ali pretežno dejavnost opravljajo druge finančne storitve iz prvega odstavka 6. člena ZBan oziroma druge finančne storitve na podlagi zakona, ki ureja zavarovalništvo, trg vrednostnih papirjev, investicijske sklade in družbe za upravljanje ter na podlagi drugih zakonov, ki urejajo finančne storitve. Za presojo merila pretežnega opravljanja dejavnosti se smiselno uporablja predpis iz tretjega odstavka 7. člena ZBan;
– odvisna družba je družba v smislu 462. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94 in 20/98 – v nadaljnjem besedilu: ZGD);
– ožji družinski člani so tisti iz tretjega odstavka 10. člena ZBan;
– vloge, ki se glede na svoje lastnosti upoštevajo pri izračunu kapitala banke, so tiste, ki imajo take lastnosti (npr. celotni znesek hibridnih instrumentov in podrejenega dolga), da lahko štejejo med sestavine kapitala banke v skladu z veljavnimi predpisi;
– velike in srednje družbe so tiste, ki izpolnjujejo kriterije iz 51. člena ZGD. Navedeni kriteriji se smiselno uporabljajo tudi za druge osebe civilnega in javnega prava, ki niso gospodarske družbe po ZGD.

Pri izračunavanju zneska zajamčenih vlog iz prvega odstavka 3. točke se bo v primeru skupnega računa upošteval delež vsakega vlagatelja. Če ni drugače določeno, se bo tak račun razdelil med vlagatelje po enakih delih.
Če vlagatelj ni absolutno upravičen do imetja na računu, je zajamčena samo vloga vlagatelja, ki je absolutno upravičen, pod pogojem, da je bila ali bi lahko bila ta oseba identificirana pred dnevom, na katerega pristojni organ sprejme odločitev, da so vloge neizplačljive. Račun enega imetnika računa z enim ali več pooblaščenci se obravnava kot račun enega vlagatelja, to je imetnika računa.
Ne glede na prvi in drugi odstavek te točke se za namen izračunavanja zneska iz prvega odstavka 3. točke skupni računi članov oseb civilnega prava brez lastnosti pravne osebe obravnavajo, kot da jih je vložil en vlagatelj.

Banke, podružnice bank držav članic in podružnice tujih bank morajo v vseh prostorih, v katerih poslujejo s strankami, na vidnem mestu in na razumljiv način objaviti informacijo o sistemu jamstva za vloge (v nadaljevanju: objava).
V objavi morajo biti naslednje informacije:
– navedba sistema, po katerem so zajamčene vloge;
– raven in obseg jamstva za vloge vključno z odstotnim deležem pokritja vloge in navedbo izvzetih vlog;
– napotilo, kje v banki lahko dejanski in potencialni vlagatelji dobijo podrobnejšo in celovito pisno informacijo o pogojih in postopkih za izplačilo zajamčenih vlog.
Objava mora biti v slovenskem jeziku, na območjih občin, kjer sta poleg slovenskega uradna jezika tudi italijanski oziroma madžarski jezik (v nadaljevanju: jezik narodne skupnosti), pa tudi v jeziku narodne skupnosti.

Podružnica banke države članice, ki je vključena v sistem zajamčenih vlog RS za dopolnitev jamstva po sistemu svoje države, mora to jasno opredeliti v objavi.

V podružnici banke v tujini mora biti objava v jeziku oziroma jezikih, ki so po predpisih države gostiteljice uradni jeziki na območju podružnice oziroma v skladu s predpisi te države.

V primeru združitve dveh ali več bank so banke, ki se združujejo, dolžne svoje vlagatelje obvestiti o možnosti prekoračitve zajamčenega zneska iz 3. točke v treh delovnih dneh po sprejetju sklepa o združitvi. V obvestilu morajo vlagatelje opozoriti na vse pravice upnikov v zvezi s soglasji na spremembo dolžnika v pogodbenih razmerjih in jih seznaniti z rokom za uveljavitev teh pravic. Banke morajo obvestilo objaviti v dnevnem tisku z večjo naklado, razen če banke obvestijo posamezne vlagatelje po pošti.
V postopku izdaje dovoljenja za združitev Banka Slovenije oceni tudi, kako je zagotovljeno varstvo upnikov (vlagateljev), ki zaradi združitve presežejo znesek zajamčene vloge iz prvega odstavka 3. točke, pri čemer dovoljenja za združitev ne izda, če so stroški v zvezi z izpolnitvijo pravic upnikov (npr. zaradi predčasnih razvez pogodb) prevaljeni na upnike, ki bi svoje pravice izkoristili. V primeru predčasne razveze pogodbe na željo vlagatelja se vloga obrestuje po prvotno določeni obrestni meri.

Banke jamčijo za izplačilo zajamčenih vlog pri banki, nad katero je bil začet stečajni postopek, v obsegu in na način določen z ZBan in s tem sklepom.
Banke jamčijo tudi za izplačilo zajamčenih vlog pri podružnicah bank držav članic in podružnicah tujih bank, nad katerimi je bil začet stečajni postopek, v delu, v katerem so le-te vključene v sistem zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji.

Banka z odvzetim dovoljenjem za opravljanje bančnih storitev oziroma tuja banka z odvzetim dovoljenjem za ustanovitev podružnice jamči za vloge pri drugih bankah, nad katerimi je bil začet stečaj do dneva, ko ji je bila vročena odločba o odvzemu dovoljenja.
Pri banki z odvzetim dovoljenjem oziroma banki v postopku redne ali prisilne likvidacije, nad katero se pozneje začne stečaj, so zajamčene tiste vloge, ki so bile vložene do vročitve odločbe o odvzemu dovoljenja oziroma do vročitve odločbe, s katero se banki prepove sprejemanje depozitov.

Zaradi zagotavljanja likvidnih sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog, mora banka sredstva v višini najmanj 2,5% zajamčenih vlog pri njej po stanju na zadnji dan preteklega polletja naložiti v kratkoročne vrednostne papirje Banke Slovenije oziroma Republike Slovenije.
Banka mora ves čas skrbeti, da znesek naložb v vrednostnih papirjih, vrednotenih po veljavnih načelih, dosega oziroma presega znesek iz prejšnjega odstavka. Ta obveznost ne velja v roku 30 dni od vplačila sredstev iz prodanih vrednostnih papirjev, če banka izpolni naloženo obveznost iz prvega odstavka 25. točke na ta način.
Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, ko Banka Slovenije na podlagi tretjega odstavka 25. točke dopusti plačilo v kasnejšem roku, 30-dnevni rok iz prejšnjega odstavka šteje od dneva izteka kasnejšega roka.

Banka mora uskladiti višino likvidnih naložb iz prejšnje točke glede na stanje zajamčenih vlog ob koncu preteklega polletja najkasneje v roku za predložitev poročil iz 15. točke.

Banke in podružnice so dolžne Banki Slovenije predložiti poročila o zajamčenih vlogah po stanju na zadnji dan meseca junija najkasneje do konca meseca septembra, po stanju na zadnji dan meseca decembra pa najkasneje do konca meseca februarja naslednjega leta.

Poročila predložijo banke v obliki, ki jo z navodilom predpiše Banka Slovenije.

Banke so dolžne razviti in vzdrževati ustrezen informacijski sistem in postopke za ugotavljanje in spremljanje obsega vlog in zajamčenih vlog vlagateljev ter zagotoviti pravilnost poročanja Banki Slovenije v skladu s tem sklepom.

Neizplačljiva vloga pomeni vlogo, ki je zapadla in bi morala biti na zahtevo vlagatelja izplačana, vendar je banka ni izplačala v skladu z veljavnimi zakonskimi in pogodbenimi pogoji, ker:
– je Banka Slovenije iz razlogov, ki so v neposredni zvezi s finančnim položajem banke, izdala odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka oziroma
– je pristojni organ druge države iz razlogov, ki so v neposredni zvezi s finančnim položajem banke s podružnico v Republiki Sloveniji, odločil, da so vloge neizplačljive.
Dan izdaje odločbe iz prejšnjega odstavka šteje kot dan, ko so vloge postale neizplačljive.
Banka Slovenije izda odločbo iz prvega odstavka te točke nemudoma oziroma najkasneje v 21 dneh od dneva, ko se prepriča, da banka na zahtevo vlagateljev ni izplačala vlog, ki so zapadle in bi na zahtevo vlagatelja morale biti izplačane.
Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja, če do izteka roka iz prejšnjega odstavka odpade razlog za izdajo odločbe o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.

Po izdaji sklepa sodišča o začetku stečajnega postopka morata v skladu s prvim odstavkom 166. člena ZBan banka v stečaju in banka prevzemnica najkasneje v 10 dneh ugotoviti stanje vseh zajamčenih vlog na dan izdaje sklepa o začetku stečaja in zapisnik s seznamom zajamčenih vlog poslati Banki Slovenije. Zapisnik oziroma seznam zajamčenih vlog je potrebno poslati tudi v elektronski obliki.

Banka Slovenije po začetku stečajnega postopka javno objavi obvestilo vlagateljem, v katerem navede:
– banko, nad katero je bil začet stečajni postopek;
– banko prevzemnico za izplačilo zajamčenih vlog;
– datum začetka izplačevanja in datum po katerem se bo znesek zajamčene vloge spremenil v vpogledno vlogo pri banki prevzemnici v primerih, ko vlagatelj v danem roku ne bo izkoristil pravice razpolaganja z zajamčenim zneskom pri banki prevzemnici;
– način prijave vseh terjatev vlagatelja z navedbo, da je dodatne informacije glede prijave mogoče dobiti pri banki prevzemnici;
– da vlagatelj zaradi opustitve prijave v dvomesečnem roku od objave sklepa o začetku stečaja nad banko v Uradnem listu RS, ne bo prejel morebitnega presežka nad zajamčenim zneskom in tudi ne obresti v skladu s predpisi, ki urejajo stečajni postopek, za čas od začetka stečaja nad banko do dneva začetka izplačevanja iz stečajne mase;
– pravni pouk za vlagatelje, ki se ne bi strinjali z zajamčenim zneskom.

Banka Slovenije v skladu z drugim odstavkom 166. člena ZBan najkasneje v 10 dneh od prejema potrdi zapisnik iz 19. točke in ga pošlje sodišču, ki vodi stečajni postopek. Banka Slovenije in stečajni upravitelj izdelata dokončni seznam zajamčenih vlog, ki ga Banka Slovenije pošlje banki prevzemnici najkasneje do dneva začetka izplačevanja, ki je prvi delovni dan po zagotovitvi likvidnih sredstev za banko prevzemnico v skladu s tretjim odstavkom 166. člena ZBan.

Banka Slovenije v skladu s tretjim odstavkom 166. člena Zban zagotovi banki prevzemnici likvidna sredstva za izplačilo zajamčenih vlog najkasneje do dneva začetka izplačevanja iz 20. točke, ki pa ne sme biti kasneje kot v roku treh mesecev od dneva začetka stečaja nad banko.

Vlagatelj ne more razpolagati z zneskom iz naslova zajamčenih vlog, dokler ne poda pisne izjave, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da glede njegovih osebnih lastnosti na dan začetka stečaja nad banko niso obstajala dejstva in okoliščine iz četrtega odstavka 153. člena ZBan. Hkrati mora vlagatelj tudi izjaviti, da s prejemom zajamčene vloge umika prijavljeno terjatev v stečajnem postopku za prejeti znesek.

Deleže za izračun obveznosti bank iz prvega odstavka 11. točke izračuna Banka Slovenije na podlagi podatkov iz zadnjih prejetih rednih poročil bank o stanju zajamčenih vlog pred stečajem banke. Kot znesek zajamčenih vlog se upošteva znesek, ki se ugotovi v skladu z 21. točko.

Banka Slovenije vsaki banki pošlje poziv oziroma odločbo, da vplača ustrezen del sredstev iz prejšnje točke, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog. V pozivu določi tudi rok za vplačilo, ki se praviloma ne sme izteči po izteku treh mesecev od dneva začetka stečaja nad banko.
Banka Slovenije lahko dopusti plačilo obveznosti v kasnejšem roku v primerih, ko skupen znesek obveznosti iz naslova zajamčenih vlog, ki ga je posamezna banka dolžna plačati v enem poslovnem letu, preseže najvišjo letno obveznost posamezne banke, ki je v višini 3,2% zajamčenih vlog pri posamezni banki.
Banka Slovenije lahko zaradi spremenjenih okoliščin podaljša rok za vplačilo tudi po izdaji odločbe iz prvega odstavka te točke in sicer po uradni dolžnosti ali na podlagi obrazložene in utemeljene prošnje banke. Banka mora vložiti prošnjo pred iztekom prvotno določenega roka.

Vloge pri podružnici banke države članice so zajamčene po sistemu zajamčenih vlog v državi sedeža banke.
Podružnica banke države članice se lahko dopolnilno vključi v sistem zajamčenih vlog Republike Slovenije. V tem primeru Banka Slovenije s sistemom zajamčenih vlog v državi članici sklene bilateralni sporazum, s katerim se določijo primerna pravila in postopki za izplačevanje zajamčenih vlog.

Tuja banka mora v skladu z drugim odstavkom 53. člena ZBan zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice predložiti podrobnejši opis jamstva za vloge, ki velja v državi sedeža tuje banke. Opis mora vsebovati natančen in celovit pregled pravic in obveznosti vlagateljev oziroma bank kot tudi opis formalnega postopka za uresničitev teh pravic in obveznosti.

Banka Slovenije lahko po preučitvi ravni in obsega jamstva iz prejšnje točke ter opravljeni primerjavi z jamstvom v RS kot pogoj za izdajo dovoljenja določi:
– da se mora podružnica v celoti vključiti v sistem zajamčenih vlog v RS v primerih, ko je sistem zajamčenih vlog v državi sedeža banke za podružnico pravno ali dejansko neustrezen;
– da se podružnici ni potrebno vključiti v sistem zajamčenih vlog v RS v primerih, ko je obseg jamstva v državi sedeža banke enakovreden oziroma presega obseg jamstva v RS.
V primeru iz druge alinee prejšnjega odstavka Banka Slovenije s tujim sistemom zajamčenih vlog sklene bilateralni sporazum, s katerim se določijo primerna pravila in postopki za izplačevanje zajamčenih vlog. Tuja banka oziroma njena podružnica je dolžna nemudoma obvestiti Banko Slovenije o vsaki spremembi v sistemu zajamčenih vlog, v katerega je vključena.

Če namerava banka na območju države članice opravljati bančne in druge finančne storitve, za katere je pridobila dovoljenje Banke Slovenije, bodisi preko podružnice bodisi neposredno, o tem obvesti Banko Slovenije, ki mora nato pristojnemu nadzornemu organu države članice najkasneje v roku treh mesecev po prejemu obvestila posredovati podrobnejši opis sistema zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji.
V primerih, ko se banka vključi v sistem zajamčenih vlog države članice za dopolnitev sistema zajamčenih vlog Republike Slovenije, se določijo primerna pravila in postopki za izplačevanje zajamčenih vlog v bilateralnem sporazumu med Banko Slovenije in sistemom zajamčenih vlog države članice.

Za vloge pri podružnici banke, ki je ustanovljena izven območja Republike Slovenije, jamčijo banke v skladu s 155. členom ZBan, če ni z dovoljenjem za ustanovitev podružnice oziroma s predpisi druge države drugače določeno.

Ne glede na 15. točko predložijo banke prva poročila o zajamčenih vlogah v skladu s tem sklepom po stanju na dan 30. 9. 2000.
Banke predložijo poročilo iz prejšnjega odstavka najkasneje do 20. 11. 2000.

Vloge hranilno kreditnih služb, ki še niso pridobile dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, pri bankah niso zajamčene na podlagi prve alinee prvega odstavka 5. točke.

Določbe 26. in 29. točke začnejo veljati z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropskih skupnostih.

Za vloge, ki so na dan uveljavitve ZBan (20. 2. 1999), vezane za obdobje, ki izteče po 1. 1. 2001, začne ta sklep veljati z dnem izteka vezave, določenim v pogodbi o vezavi.

Določbe VI. poglavja in določbe 31. točke začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta sklep začne veljati s 1. 1. 2001, če ni v XII. poglavju drugače določeno.