Na podlagi 34. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), 4. člena odloka o ugotovitvi skladnosti prostorsko izvedbenih aktov s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letih od 1990 do 1998 ter družbenega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letih 1990 do 1998 za območje Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 10/00) in 16. člena statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99) je Občinski svet mestne občine Slovenj Gradec na 19. seji dne 1. 6. 2000 sprejel
S K L E P
o programu priprave prostorsko izvedbenih aktov v Mestni občini Slovenj Gradec za obdobje 2000–2015
1. SPLOŠNO
1. člen
S tem sklepom se določi program priprave prostorsko izvedenih aktov (v nadaljevanju: PIA) do leta 2015 prednost izdelave posameznega PIA v planskem obdobju.
2. člen
Dokumentacija vsebuje:
– besedilo sklepa,
– obrazložitev,
kartografska dokumentacija: prikaz ureditvenih območij PIN predvidenih za izdelavo de leta 2015 v merilu 1 : 10000 (geodetska podlaga: DKN).
2. ČASOVNI OKVIR IZDELAVE PIA
3. člen
Obdobje v katerem se bo realiziral program izdelave prostorsko izvedbenih aktov je opredeljeno od leta 2000 do 2015.
Prednostni vrstni red izdelave posameznega PIA se določa praviloma na podlagi razvojnih strategij, strategije gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, investicijskih vlaganj v komunalno, infrastrukturo, energetsko in telekomunikacijsko omrežje oziroma na podlagi razvojnega programa komunalne opreme stavbnih zemljišč. Te kriterije lahko Svet mestne občine dopolni na podlagi novih spoznanj, analiz ter spremenjenih razvojnih trendov.
Svet mestne občine ob vsakoletni proračunski razpravi sklepa o predlogu strokovne službe za izdelavo PIN v naslednjem proračunskem letu, ki mora upoštevati kriterije iz prejšnjega odstavka.
3. PROGRAM PRIPRAVE PROSTORSKO IZVEDBENIH AKTOV
Prostorsko ureditveni pogoji
4. člen
Prostorsko ureditveni pogoji za območje naselij (v okviru urbanistične zasnove) in prostorsko ureditveni pogoji za območja izven naselij se bodo izdelali najkasneje do leta 2003.
Prostorsko izvedbeni načrti
5. člen
Na podlagi sprememb in dopolnitev družbenega plana Mestne občine Slovenj Gradec ter v njem opredeljene namenske rabe in organizacije prostora bodo v planskem letu 2000–2015 izdelani naslednji PIN (številke teh so skladne s kartografsko prilogo):
A) Zazidalni načrti:
01 ZN Industrijska cona Pameče
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 7,50 ha
Programska izhodišča: V območju se umeščajo pretežno objekti namenjeni proizvodnim dejavnostim z ustrezno logistiko in trgovino, gostinstvom ter storitvami; v območje se lahko umeščajo tudi površine namenjene transportnim dejavnostim.
02 ZN Industrijska cona Troblje
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 8,64 ha
Programska izhodišča: V območju se umeščajo pretežno objekti namenjeni proizvodnim dejavnostim z ustrezno logistiko in trgovino, gostinstvom in storitvami; v območje se lahko umeščajo tudi površine namenjene transportnim dejavnostim.
04 ZN Pod gradom
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 4,74 ha
Programska izhodišča: Območje je namenjeno pretežno individualni zazidavi nižje gostote, spremljajočim terciarnim dejavnostim za potrebe stanovanjskih območij, kvartarnim dejavnostim in proizvodnim dejavnostim, ki po površini ne presegajo 50 m2, ki se locirajo le v pritličju ali kleti ter športnim in rekreacijskim dejavnostim.
05 ZN Vzhodni vstop 2
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 3,02 ha
Programska izhodišča: To je območje rehabilitacije sedanje industrijske cone, kjer se bodo umeščale trgovinske in komercialne dejavnosti s storitvami ter ev. proizvodni »software« (razvojne funkcije, inženiring, logistika, hi-tech proizvodni procesi), kvartarne dejavnosti ter športno rekreativne dejavnosti v južnem delu območja v stiku s cono, kjer je predvidena podobna dejavnost. Poseben oblikovni poudarek je na obvodni hortikulturi in arhitekturi grajene strukture ter prometni povezanosti proti jugu oziroma severu.
06 ZN Legen – poslovna cona
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 0,54 ha
Programska izhodišča: Območje je namenjeno pretežno terciarnim (trgovina, gostinstvo, turizem, proizvodni »software«) in kvartarnim dejavnostim, ki se lahko kombinirajo s stanovanjskimi enotami v višjih etažah.
07 ZN Legen Tičnica
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 2,73 ha
Programska izhodišča: To je območje stanovanjske zazidave srednje gostote (vrstne hiše oziroma blokovna zazidava P+2+M). Sem se lahko umeščajo še spremljajoče terciarne in kvartarne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 50 m2 in ki se locirajo le v pritličju ali kleti objekta.
08 ZN Celjska – center 2
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 7,54 ha
Programska izhodišča: Ureditveno območje predstavlja neposreden vstop v mestno jedro, zato je potrebno oblikovanju posvetiti posebno pozornost. Tu se umeščajo poslovne (terciarne in kvartarne) in stanovanjske dejavnosti; koncept kletnih garaž je potrebno nadaljevati in povezati v celotnem nizu.
09 ZN Celjska – center 1
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 4,71 ha
Programska izhodišča: To območje »most« med starim in novim delom mesta zato je potrebno načrtovanju in oblikovanju posvetiti posebno pozornost (arhitektura obcestnega niza ter obvodni prostor s hortikulturno ureditvijo). Tukaj se lahko načrtujejo poslovne dejavnosti (terciarne: trgovina, gostinstvo, šport in rekreacija, storitve povezane z bivalnim naseljem... in kvartarne: šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo in varstvo starostnikov...) kombinirane s stanovanji višje gostote. Stacionalni promet se praviloma locira v kletne etaže.
10 ZN Črpalka Stari trg
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 0,92 ha
Programska izhodišča: Območje je namenjeno tretji mestni točki za oskrbo občanov in tranzita z naftnimi derivati s spremljajočo storitveno ponudbo (trgovina, servis, pralnica).
Območje leži na širšem območju arheološke zaščite, zato so predhodni pogoji in soglasja ZVNKD prioriteta.
11 ZN Katica
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 2,20 ha
Programska izhodišča: Grajeno strukturo je potrebno optimizirati z umestitvijo stanovanj višje gostote (nadaljevanje blokovne izgradnje) ter spremljajočih terciarnih dejavnosti, pri izdelavi projekta je potrebno preveriti umestitev doma starostnikov in varovalnih stanovanj. Površine za parkiranje je potrebno povečati z izgradnjo garažne hiše in novimi ob poslovno stanovanjskih objektih, promet pa optimizirati z novim priključkom na Celjsko cesto.
12 ZN Južni vstop 1
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 5,38 ha
Programska izhodišča: V območje se umeščajo pretežno terciarne in proizvodne dejavnosti visoke tehnologije s spremljajočo logistiko. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju obvodnega prostora in arhitekture v smeri »mestne obvoznice«.
13 ZN Celjska – jug 1
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 1,96 ha
Programska izhodišča: V območje se umeščajo pretežno terciarne in proizvodne dejavnosti visoke tehnologije s spreminjajočo logistiko. Urbanistično oblikovanje mora slediti oziroma poudarjati značilnosti južnega »mestnega vhoda« – stik z mestom.
14 ZN Južni vstop 2
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 3,63 ha
Programska izhodišča: V tem območju se locira predvsem terciarne dejavnosti in kvartarne dejavnosti, ki se lahko kombinirajo s stanovanjsko dejavnostjo ter proizvodni »software« (razvojne funkcije, inženiring, logistika, hi-tech proizvodni procesi), ter športno-rekreativne dejavnosti.
15 ZN Pod Legnom
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 3,75 ha
Programska izhodišča: Pretežno stanovanjska zazidava nižje gostote s spremljajočimi terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi.
16 ZN Celjska – jug 2
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 1,95 ha
Programska izhodišča: V območje se umeščajo pretežno terciarne in kvartarne dejavnosti kombinirane s stanovanjskimi dejavnostmi. Urbanistično oblikovanje mora slediti oziroma poudarjati značilnosti južnega »mestnega vhoda« – stik z mestom.
17 ZN Uglerjevo
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 4,94 ha
Programska izhodišča: Pretežno individualna zazidava nižje gostote (individualne hiše) s spremljajočimi terciarnimi dejavnostmi značilnimi za stanovanjsko naselje.
18 ZN Komunala
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 0,77 ha
Programska izhodišča: Razširitev sedanjega dela komunalne energetike v procesu postopnega ukinjanja lokacije v mestu.
19 ZN Za vodo
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 7,83 ha
Programska izhodišča: Kompleksno naselje individualnih hiš s potrebno infrastrukturo in spremljajočimi terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi.
20 ZN Turiška vas
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 0,50 ha
Programska izhodišča: Stanovanjske dejavnosti s spremljajočimi terciarnimi in kvartarnimi funkcijami v pritličnih oziroma kletnih etažah.
21 ZN Sele
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 1,38 ha
Programska izhodišča: Individualna zazidava s spremljajočimi terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi.
B) Ureditveni načrti:
30 UN »Ozare«
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 11,13 ha
Programska izhodišča: Celotno območje predstavlja skoraj petino površine strnjeno grajene mestne strukture. Zato gre v bistvu za »dograditev mesta« na njegovi severni strani. Nad traso severne obvoznice proti pobočju Rahtela bo pretežno individualna zazidava nižje gostote s spremljajočimi terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi in proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 50 m2 in ki se locirajo le v pritličju ali kleti objekta. V trikotniku med potokom Suhadolnica, severno obvoznico ter priključkom na Kidričevo cesto se umešča stanovanjska zazidava srednje in višje gostote (vrstna in blokovna) s terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi za potrebe območja. V območju med srednjo industrijsko cono in novo Kidričevo ulico se mora sanirati prometna infrastruktura (Cesta na Gmajno). V tem območju se locira predvsem proizvodni »software« (razvojne funkcije, inženiring, logistika, hi-tech proizvodni procesi), terciarne dejavnosti in kvartarne dejavnosti, ki se lahko kombinirajo s stanovanjsko dejavnostjo ter športno-rekreativne dejavnosti.
31 UN Sotočje
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 7,71 ha
Programska izhodišča: Pretežna namenska raba območja je proizvodnja, v njej pa se lahko umešča še trgovina, gostinstvo in storitve, kvartarne dejavnosti – to velja še zlasti za rehabilitacijo in prenovo robov in stikov z mestno strukturo oziroma ob obvodnem prostoru. Severni del območja mora imeti zazelenjene parkirne površine, ter grajeno strukturo, ki bo izboljšala jugozahodno veduto.
32 UN Mesto
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 13,61 ha
Programska izhodišča: Ureditveni načrt starega mestnega jedra bo izvajan v več fazah. Prva faza je parterna in prometna ureditev z rekonstrukcijo, revitalizacijo in prenovo komunalne in mikrourbane opreme. Naslednje faze morajo na podlagi analize mestne strukture dati konkretne odgovore za umeščanje dejavnosti v staro mestno jedro ter arhitekturne smernice ravitalizacije grajene strukture s posebnim ozirom na historične značilnosti ter strategijami razvoja mesta. Pri vseh fazah izvajanja projekta je treba upoštevati pogoje ZVNKD, ker je celotno ureditveno območje spoznano kot pomembna kulturna dediščina.
33 UN Mestno pokopališče
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 4,55 ha
Programska izhodišča: Razširitev mestnega pokopališča se mora pričeti že naslednje leto. Ureditveni načrt mora v razširitvi upoštevati vse funkcije pokopaliških dejavnosti (pogrebne in spremljajoče storitve), opredeliti nove oblike pokopov, zagotoviti delno rekonstrukcijo in povezanost starega dela z novim pokopališčem, zagotoviti optimalno število parkirišč, opredeliti hortikulturno in parkovno urejanje, predvideti ureditev obvodnega prostora Suhadolnice s prečenjem ter pri vsem tem upoštevati vedutne značilnosti lege sedanjega pokopališča.
34 UN Sušilnica
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 2,26 ha
Programska izhodišča: Storitvene dejavnosti in logistika, proizvodni »software«, transportne dejavnosti.
35 UN Šmartno
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 1,44 ha
Programska izhodišča: Individualna pozidava s spremljajočimi terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi.
36 UN Letališče
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 19,00 ha
Programska izhodišča: Letališke servisne dejavnosti, namestitvena turistična ponudba, gostinske storitve, športno rekreativne dejavnosti. Ureditveni načrt mora posebno pozornost posvetiti komunikacijam z zaselki in naselji v bližini kot tudi funkcijo letališča v kontekstu turistične ponudbe.
37 UN Odlagališče
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 18,00 ha
Programska izhodišča: Projekt mora prostorsko opredeliti strokovne podlage, ki so bile izdelane za razširitev komunalnega odlagališča in upoštevati nove razvojne cilje države in lokalnih skupnosti. Posebej mora podati smernice za vzpostavitev infrastrukture območja ter opredeliti »tamponski pas« vplivov odlagališča.
38 UN Rekreacijska cona Legen
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 1,23 ha
Programska izhodišča: Športno-rekreativna, trgovinska in gostinska dejavnost.
39 UN Kope
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode): 7,00 ha
Programska izhodišča: Turistične dejavnosti (namestitev, gostinstvo, trgovina, šport in rekreacija).
C) Lokacijski načrti:
50 LN G I./4
Površina koridorja (ocena na podlagi grafične metode):
Programska izhodišča: Rekonstrukcija državne ceste prvega razreda zaradi »ozkega grla« v obstoječi grajeni strukturi in zaokrožitve industrijske cone Troblje ter transportno logističnega centra na severnem vstopu v mesto.
51 LN Cesta v sotočje
Površina koridorja (ocena na podlagi grafične metode):
Programska izhodišča: To je severni odsek zahodne mestne razbremenilne ceste, ki se na jugu priključuje v križišču na Kidričevo ulico na severu pa po trasi stare železniške proge na predvideno rekonstrukcijo križišča pri gostilni Murko v krožišče. Obojestranski pločnik in kolesarska steza sta sestavni del cestnega telesa, hortikulturna ureditev obvodnega prostora pa mora biti še posebej premišljena na območju steka vodotokov. Predstavlja pomemben odsek za razbremenitev mestnega jedra s tovornim prometom in najbližjo pot proti Podgorju.
52 LN Cesta Ozare
Površina koridorja (ocena na podlagi grafične metode):
Programska izhodišča: Ta projekt je zaradi reševanja prometne situacije v mestnem jedru potrebno realizirati najprej. Priključek na jugu je predviden na rekonstruiranem križišču (krožišče) Celjske in Podgorske ceste, na severu pa na križišču Kidričeve ulice in industrijske ceste v coni Sotočje. Obojestranski pločnik in kolesarska steza sta sestavni del cestnega telesa, projekt pa mora dati usmeritve za nov most čez Suhadolnico na severu in rekonstrukcijo mostu pri trgovski hiši Nama.
53 LN Starotrška cesta
Površina koridorja (ocena na podlagi grafične metode):
Površina izhodišča: Ta predstavlja južni odsek zahodne mestne razbremenilne ceste, ki ima lahko variantne poteke na podlagi strokovne prevere. Osnovna varianta je podana v kartografski prilogi, ki jo je planski dokument prevzel po idejni študiji, ki jo je izdelal ZUM Maribor. Druga varianta bi morala ponovno obdelati prehod med starotrškim župniščem in gasilskim domom ter nadaljevati z rekonstrukcijo obstoječe trase proti jugu in predvideti križišče na republiško cesto ca. 100 m vzhodno od sedanjega. Obojestranski pločnik in kolesarska steza sta sestavni del cestnega telesa. Celotna trasa je na območju arheoloških najdišč, zato so pogoji in soglasja ZVNKD prioriteta.
54 LN Južna obvoznica
Površina koridorja (ocena na podlagi grafične metode):
Programska izhodišča: Preusmeritev tranzitnega prometa iz mežiške doline mimo mestnega jedra, zaokrožitev mestne prometne mreže, ki bi kvalitetno povezovala štiri smeri urbanizacije: smer proti Podgorju, planoto Štibuh, Šmartno in Legen. Obenem definira rob urbanizacije in posredno ščiti kmetijska zemljišča.
55 LN Cesta na Legen
Površina območja urejanja (ocena na podlagi grafične metode):
Programska izhodišča: Izboljšanje komunikabilnosti planote Legen, ter potencialna paralelna povezava Šmartna s Slovenj Gradcem. Enostranska pešpot in kolesarska steza sta sestavni del cestnega telesa. Na mestno »obvoznico« se priključi na plansko predvidenem krožišču.
56 LN Cesta na odlagališče
Površina koridorja (ocena na podlagi grafične metode):
Programska izhodišča: Strokovne podlage so opredeljene v lokacijski študiji, ki jo je izdelal ZUM Maribor. Ta ureditveni načrt je lahko le posledica UN za odlagališče, ki bo utemeljeval potrebo po cesti, ki se naj izogne naselbinski strukturi. Poudariti je treba, da idejna trasa seka arheološko najdišče, zato so pogoji in soglasja ZVNKD prioritetna.
6. člen
Vsakoletni predlog izvajanja PIA v proračunskem letu, ki ga pripravi strokovna služba Mestne občine Slovenj Gradec, mora biti pripravljen v skladu z zakonom in mora za vsak PIA vsebovati najmanj naslednje elemente:
– podobno programsko zasnovo in vsebinsko opredelitev ter cilje, ki bi se naj z realizacijo PIN dosegli,
– ureditveno območje z okvirnim katastrskim elaboratom in površino območja,
– način pridobitve strokovnih rešitev (izbira izvajalca),
– že izdelane strokovne podlage in zahteve po morebitnih dodatnih,
– uradne geodetske podlage, reambulirane in tematske podlage, na katerih se pokažejo sestavine PIN ter zahtevano merilo prikazov,
– zahtevo po eventualnih variantnih strokovnih rešitvah,
– določitev strokovnih organizacij, pri katerih mora izdelovalec PIA pridobiti predhodne pogoje, ki jih mora upoštevati pri pripravi PIA ter soglasodajalce k osnutkom le-teh,
– okvirna proračunska sredstva potrebna za izvedbo PIA.
4. KONČNI DOLOČBI
7. člen
Dokumentacija iz 2. člena tega sklepa je občanom na vpogled v Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja Mestne občine Slovenj Gradec. En izvod dokumentacije se posreduje Oddelku za urejanje prostora na Upravni enoti Slovenj Gradec.
8. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Slovenj Gradec, dne 12. junija 2000.
Župan
Mestne občine Slovenj Gradec
Janez Komljanec l. r.