Na podlagi 16. in 19. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 in 29/86), 3. in 5. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83), zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 66/93) in 15. člena statuta Občine Kuzma (Uradni list RS, št. 21/99) je Občinski svet občine Kuzma na 15. redni seji dne 16. maja 2000 sprejel

S tem odlokom se določa zavarovano območje virov pitne vode, varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje vodnih virov pred naključnim ali namernim onesnaženjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na higiensko neoporečnost in kakovost pitne vode za območje Občine Kuzma.

Obseg zavarovanja območja zajetja pitne vode z virov in varstvenih pasov v naseljih Kuzma, Matjaševci, Trdkova, Dolič in Gornji Slaveči, je določen. Ob upoštevanju strokovnih geoloških in hidrogeoloških razmer za zavarovanje zajetja pitne vode, se določijo varstveni pasovi.

Za vodovarstveno območje velja načelo, da se varstveni ukrepi zaostrujejo s približevanjem zajetju.
Varstveni pasovi za zavarovanje zajetij vodnih virov so naslednji:
1. najožji varstveni pas – območje z najstrožjimi varstvenimi ukrepi – cona I,
2. ožji varstveni pas – območje s strogimi varstvenimi ukrepi – cona II,
3. širši varstveni pas – območje z blagim režimom zavarovanja – cona III.

Najožji varstveni pas – cona I, je namenjen zaščiti samega zajetja, kjer je možno namerno onesnaženje vode v zajetju, in sicer:
1. območje najožjega varstvenega pasu mora biti fizično zavarovano in opremljeno z opozorilno tablo,
2. zaradi preprečitve vdora površinske vode v vrtačo, kjer je vrtina in ob vrtini do podzemne vode se primerno temu uredi zgornji rob vrtače,
3. odvodnjavanje ceste nad vrtačo je potrebno speljati z muldo izven območja,
4. dostop na območje najožjega varstvenega pasu je dovoljen le pooblaščenim osebam upravljalca vodovoda, inšpekcijskim službam ter pooblaščenim delavcem pristojnih zdravstvenih organizacij za kontrolo in spremljanje kvalitete pitne vode, skupaj z upravljalcem vodovoda,
5. zemljišče mora biti odkupljeno in zemljiško knjižno vpisano na lastnika vodovoda (koncedenta),
6. v območju ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter gnojenje,
7. na varstvenem pasu je prepovedan promet in skladiščenje vseh naftnih derivatov ter drugih naravnih in škodljivih snovi, odpiranje in izkoriščanje gramoza ter peskokopov, izvajanje minerskih del, odlaganje vseh vrst odpadkov, uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter gnojenje itd.

V ožjem pasu – coni II s sanitarnim režimom se zavaruje vodozbirno območje s strogim režimom varovanja in zanj veljajo naslednje določbe:
1. na vseh cestah in poteh ob vstopu v ožji varstveni pas se postavijo vidne opozorilne table, ki opozarjajo na vodovarstveno območje, v katerem je prepovedana vožnja cistern z nevarnimi snovmi, prevoz gnojevke in fekalnih odpadkov, hitrost je omejena na 10 km/h,
2. prepovedana je uporaba vseh sredstev za zaščito in varstvo rastlin ter zatiranje živalskih škodljivcev,
3. prepovedano je vsakršno gnojenje z naravnimi (gnoj, gnojevka) in umetnimi gnojili,
4. dovoljena je gradnja manjših novih in adaptacija gospodarskih stavb, ki izboljšujejo obstoječe higienske razmere,
5. prepovedana je paša,
6. prepovedana je gradnja novih pokopališč, kanalizacije in greznic.

Za širši varstveni pas – cona III, ki zajema zbirno območje vodnega vira, veljajo naslednje odločbe:
1. gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov je dovoljena pod pogojem, da je urejeno odvajanje odplak in odpadnih voda v nepropustne prekatne greznice z rednim odvažanjem oziroma v kanalizacijsko omrežje, ki bo odvajalo odpadne vode izven širšega pasu,
2. prepovedana je uporaba zaščitnih sredstev, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi ter polivanje gnojnice po travnikih,
3. sečnja in spravilo lesa se izvaja pod nadzorom upravljalca vodovoda,
4. v primerih asfaltiranja cest, se mora na odsekih, ki potekajo znotraj območja varstvenih pasov, kjer pa to ni mogoče se to uredi pod določenimi pogoji, ki jih predpiše pooblaščena organizacija,
5. prepovedana je gradnja nove industrije in obrti, ki porabijo veliko naftnih derivatov in energetskih obratov na pogon z naftnimi derivati oziroma skladiščenje lahko tekočih naftnih derivatov,
6. gradnja daljnovoda ni dovoljena,
7. dovoljen je lokalni promet z nevarnimi škodljivimi snovmi oziroma naftnimi derivati. Za lokalni promet oziroma dovoz naftnih derivatov je omejena hitrost 40 km/h,
8. dovoljena je agrotehnika na podlagi gnojilnega načrta /brez umetnih gnojil/,
9. čistilne naprave in druge naprave za odvajanje odpadnih voda se smejo graditi le zunaj varstvenih pasov vodnih virov.
Zaščitni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, ki veljajo za zunanji varstveni pas, veljajo za vse znotraj njega ležeče pasove.

Za varstvene pasove velja načelo, da se ukrepi zaostrujejo s približevanjem zajetju. Za vsak poseg v varstveni pas vodnega vira morajo investitorji pridobiti soglasje od lastnika vodovoda.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, občinska uprava in izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo.

Z denarno kaznijo od 100.000 SIT do 400.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki krši določila 4., 5. in 6. člena tega odloka.
Prav tako se kaznuje z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 150.000 SIT odgovorna oseba pravne osebe ter posameznik za storjene prekrške iz zgoraj omenjenih členov.
Kdor povzroči vodnemu viru škodo namenoma ali z opustitvijo varstvenih ukrepov, je odškodninsko odgovoren in nosi vse stroške morebitne škode, sanacije in odpravo škode.

Obstoječe dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi izvajalci urediti po določilih tega odloka.
Lastniki oziroma upravljalci objektov in zemljišč morajo prilagoditi razmere zahtevam tega odloka v najožjem varstvenem pasu v roku šestih mesecev, v ožjem varstvenem pasu v roku enega leta in v širšem varstvenem pasu v dveh letih po uveljavitvi tega odloka.

Lastniki kmetijskih zemljišč v varstvenih pasovih, kjer se omeji izkoriščanje zemljišč so upravičeni do davčne olajšave oziroma pravice odškodnine v skladu z zakonskimi predpisi, če je povzročena škoda, oziroma omejitev izkoriščanja kmetijskega zemljišča.

Postopek za pridobitev lokacijskih dovoljenj v varstvenem območju pasov, začeti pred sprejetjem tega odloka, se nadaljujejo pod pogoji sanitarne zaščite, ki jo zahteva režim v določenem pasu v katerem se nahaja lokacija.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.