Na podlagi 10. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in na podlagi 15. člena statuta Občine Tabor (Uradni list RS, št. 18/99) je Občinski svet občine Tabor na 13. redni seji dne 5. 6. 2000 sprejel
O D L O K
o istovetnostnih simbolih Občine Tabor
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Tabor ima svoj grb, zastavo, potrditvene prvine (štampiljke, žig in pečat), župansko verigo, (občinsko himno) ter občinski praznik.
Vsebino, obliko in uporabo določa župan, kolikor ni drugače določeno z drugimi členi.
Istovetnostni simboli občine predstavljajo in označujejo pripadnost Občini Tabor.
Simboli se uporabljajo v skladu z določbami tega odloka, njihova uporaba ne sme škodovati ugledu in dostojanstvu Občine Tabor.
2. člen
Izvirniki istovetnostnih simbolov se hranijo:
– v HVS registru (Heraldično veksilološki in sigilografski register) pod nadzorom Arhiva Slovenije,
– v registru društva Heraldica Slovenica, oziroma Heraldika d.o.o., ki je simbole ustvarila,
– v arhivu Občine Tabor.
3. člen
Simbolov se ne sme avtorsko zavarovati po drugih osebah, prav tako ne zavarovati ali uporabljati kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga in storitev. Kot izjemno pa so simboli avtorsko zavarovani pred nedovoljenimi posegi v njihovo vsebino in videz po ustanovi (Heraldika d.o.o.) oziroma osebi, ki je simbole ustvarila.
4. člen
Za pravilno uporabo simbolov in pravilno izvajanje tega odloka je odgovoren direktor občinske uprave (tajnik občine), ki daje potrebna pojasnila, sprejema prošnje za uporabo simbolov, izvaja odločbe o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih odločb, ter opravlja druga strokovno administrativna opravila.
5. člen
Prošnji za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe. Tehnična dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike (offsettisk, sitotisk, pero risba ali druge vrste tiska, suha tehnika, vezenje, rezbarjenje, fotografija ipd.) in naklado. Če gre za označbo prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti idejno in vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba simbolov.
Prosilec mora dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena predložiti pri Občinski upravi občine Tabor v dveh izvodih. Tiskane materiale, ki vsebujejo istovetnostne simbole občine ali dele le-teh, mora prosilec predložiti vodstvu občine na vpogled še pred distribucijo.
6. člen
V odločbi, s katero se dovoljuje uporaba simbolov, se določijo pogoji, s katerimi se dovoljuje uporaba samo za določen namen ter na določen rok do katerega je uporaba dovoljena. Izdano dovoljenje lahko izdajatelj odločbe prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, navedenih v odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali, če s svojim ravnanjem škoduje ugledu občine.
O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena odloča župan občine.
7. člen
Gospodarske družbe, zavodi, društva, ustanove in druge pravne osebe, ter samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sedež v Občini Tabor, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba simbolov oziroma njihovih atributov v okviru njihove dejavnosti, in to:
1. v njihovi firmi oziroma podjetju,
2. v njihovem zaščitnem znaku (kot tisk in kot aplikacije na raznovrstnih osnovah, samostojni bedžih, našitkih na oblačilih,...),
3. v obliki brošur in spominkov (v kulturi in turizmu),
4. v tiskanih in zvočnih izvedbah tako za kulturne in prosvetne namene, kot v ekonomsko-propagandnih namenih v sredstvih javnega obveščanja.
O pomembnosti, časovnem veku, ter o pogojih uporabe simbolov v zgoraj navedenih primerih odloča Občina Tabor.
Uporaba simbola (grba) Občine Tabor v njegovi celoti, se dovoljuje izjemoma samo tistim ustanovam, ki imajo javno pooblastilo za izvajanje posebnih nalog iz pristojnosti občine.
II. GRB
8. člen
Opis grba – splošno: na zelenem dnu modrega ščita stoji srebrni zid tabora s cinami, nad katerim lebdi zlati zvon, nadkrit s trakom, ki ponazarja simbol sv. Jurija.
Blazon: grb Občine Tabor je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike. Na zelenem dnu modrega ščita stoji iz klesancev zidan srebrni zid s sedmimi cinami na svojem zgornjem vencu; v modrini nad njim lebdi zlati, z ornamentalnima obročema okrašen zvon, nad katerim plava srebrni trak, s križem sv. Jurija po vsej širini; višina zvona dosega eno četrtino, višina traku pa eno trinajstino ščitove višine.
Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras.
Upodobitev grba v narisu, črno-belem odtisu, v pečatni grafiki, v heraldični šrafuri in v barvah s priloženimi barvnimi kodami, sestavljajo posebno mapo istovetnostnih simbolov Občine Tabor, kar lahko predstavlja prilogo tega odloka.
9. člen
Grb občine se uporablja:
– v potrditvenih prvinah ter v vseh oznakah občinskih organov na območju Občine Tabor,
– v prostorih in na poslopju sedeža občine, na sejah občinskega sveta, na listinah, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih za službene namene uporablja župan Občine Tabor oziroma za predstavljanje po občini pooblaščene osebe,
– z grbovnim okrasjem okrašen grb se uporablja ob svečanih priložnostih, grb z grbovnim okrasjem se lahko uporablja na vseh uradnih priznanjih občine, kot so to plakete, tabelna priznanja, kipci itd.,
– v drugih primerih pod pogoji tega odloka.
10. člen
Grb občine se lahko uporablja: ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se občina predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih shodov.
11. člen
Ko se grb uporablja poleg drugega grba, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani. Izjemoma sme biti na desni strani grba druge slovenske občine ali grba tuje države oziroma občine, kadar se ta grb uporablja ob uradnem obisku predstavnikov zgoraj imenovanih institucij.
Ko se grb uporablja z več drugimi grbi oziroma znaki, je praviloma:
1. v sredini kroga – kadar so grbi in znaki razvrščeni v krogu,
2. v sredini polkroga – kadar so grbi razvrščeni v polkrogu,
3. na čelu kolone – kadar so grbi in znaki razvrščeni v koloni,
4. na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani – kadar so grbi in znaki razvrščeni v vrsto,
5. na čelu skupine – kadar so grbi in znaki razvrščeni v skupine.
Ko se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije se uporablja po določilih zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije, ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94, v nadaljevanju: zakon).
12. člen
Grba ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovan obledelih barv ali kako drugače po zunanjosti neprimeren za uporabo. Ni ga dovoljeno uporabljati v nasprotju z javnim mirom, tako da se kvari ugled Občine Tabor.
III. ZASTAVA
13. člen
Opis zastave, splošno: zastava Občine Tabor je modre in bele barve, z glavnim atributom iz občinskega grba, na njenem srednjem modrem kvadratnem delu.
Opis zastave: modro-bela zastava je krojena v razmerju višine “V“ proti dolžini “L“ ena proti dve celi in pet desetin, oziroma “V“ : “L“ = 1 : 2,5.
Zastavina ruta je modra z dvema vertikalno postavljenima belima poljema, od katerih prvo belo polje pokriva drugo šestino zastavine rute, drugo belo polje pa pokriva peto šestino iste rute; sredino srednjega, kvadratnega polja krasi glavni atribut iz občinskega grba, rumeni zvon, nad katerim lebdi beli trak z Jurijevim križem po vsej njegovi širini.
Detajlni prikaz razmerij zastavinih polj in kode njenih barv, so sestavni del mape z istovetnostno simboliko Občine Tabor in kot takšna, je mapa lahko priloga tega odloka.
14. člen
Horizontalna oblika zastave je tista, ki se na vodoravno položeni zastavini ruti začenja z ožjim, vertikalnim modrim poljem, ki mu sledi enako veliko belo polje, temu pa modri kvadrat, na katerem je upodobljen glavni atribut iz grba. Celotni atribut mora ležati v svojem naravnem položaju. Osrednjemu modremu kvadratu sledi spet belo ozko, vertikalno polje in njemu končno modro polje zastavine rute.
Horizontalno zastavino ruto izvešamo na vertikalni drog oziroma njegovo sidrno vrv. Drog je lahko tudi nagnjen, vendar kot med drogom in ravnino (horizontalo) ne sme biti manjši od 45 kotnih stopinj. Če je zastavina ruta horizontalne zastave napeta ali pripeta poševno, kot med njenim spodnjim kotom in ravnino (horizontalo) ne sme biti večji od 45 kotnih stopinj.
Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno izvešeni zastavini ruti zgoraj modro barvno polje, navzdol mu sledi enako veliko belo, le-temu osrednji modri kvadrat z atributom, nakar si sledita spet belo in končno modro barvno polje. Atribut v sredini zastavine rute je napram prejšnjemu zaobrnjen za 90 kotnih stopinj zato, da je upodobljen v svojem naravnem položaju. Zgornjemu primerna je tudi njena uporaba, analogna uporabi horizontalne zastave.
15. člen
Uporaba zastav
Zastava se izvesi:
1. ob prazniku občine,
2. ob jubilejih, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah občinskega pomena, komemoracijah ...,
3. ob obisku uradnih delegacij, mednarodnih in domačih organizacij in lokalnih skupnosti,
4. ob drugih podobnih priložnostih.
V primerih navedenih v drugi točki tega člena se zastava izvesi na poslopjih, javnih zgradbah oziroma mestih, kjer je prireditev.
Župan občine lahko odredi, da se zastava občine izvesi tudi na drugih zgradbah, zlasti ob slovesni seji občinskega sveta, prazniku občine, slovesni ali kulturni prireditvi, pomembni za občino ali kadar predstavniki občine sprejmejo uradne obiske.
Zastava občine se izvesi tudi v času sklepanja zakonskih zvez v prostorih, kjer se sklepajo zakonske zveze; v primeru žalovanja pa se zastava izvesi na drog, nakar se jo spusti na pol droga.
Zastava se lahko izvesi tudi ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije na način, ki ga določa zakon.
Zastave se izvesijo v času praznikov in prireditev navedenih v 14. členu tega odloka in se odstranijo najkasneje 24 ur za tem, ko je prenehal razlog, zaradi katerega so bile izvešene.
Zastava Občine Tabor je stalno izvešena na občinskem poslopju.
16. člen
Način uporabe zastave Občine Tabor v različnih priložnostih in primerih, je analogen načinu izpostavljanja grba občine, obravnavanih v 11. členu tega odloka.
Ko je zastava izvešena skupaj z dvema ali več zastavami (lahko tudi na prekrižanih drogovih), mora biti, gledano od spredaj, drog z zastavo Občine Tabor (oziroma vrh droga z zastavo) postavljen na desno pred druge zastave.
Določbe o izvešanju veljajo le za izvešanje zastav na območju Občine Tabor.
Ko se zastava izveša skupaj z zastavo Slovenije, veljajo za način izvešanja določbe zakona.
17. člen
Zastave ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovana, obledelih barv, strgana, zmečkana ali umazana, ter na način, ki je v nasprotju z javnim redom ali tako, da krši ugled Občine Tabor.
IV. POTRDITVENE PRVINE
18. člen
Občinske štampiljke so izdelane po ustreznem državnem predpisu: so okrogle oblike z dvema zunanjima krožnicama premera 35 mm, v okviru katerih je v zgornjem polkrogu v pisavi “times“ izpisano ime “Občina Tabor“, v spodnjem polkrogu pa geslo štampiljke. Med obema napisoma stoji ločilno znamenje – vinjeta. V sredini štampiljke je upodobljen grb Občine Tabor.
19. člen
Od potrditvenih prvin ima Občina Tabor štampiljke z naslednjimi gesli:
– občinska uprava,
– mala štampiljka občinske uprave (seecret, premer je 20 mm),
– srednja štampiljka Občine Tabor (virmanska, premer je 25 mm),
– občinski svet,
– županja,
– volilna komisija,
– nadzorni odbor.
20. člen
Uporabo in hrambo občinskih štampiljk določi župan s posebnim aktom.
V. ŽUPANSKA VERIGA
21. člen
Predmetno je županska veriga bolj ali manj dragocena, iz srebrne ali zlate kovine umetelno skovana in pletena okrasna veriga, ki je položena županji oziroma županu preko ramen tako, da je speta na hrbtni strani, na prsih pa jo spenja kolana z vgraviranim, barvnim občinskim grbom.
Pojmovno je županska veriga:
– simbol zaupanja občanov v izvoljeno osebo – osebnost županje oziroma župana,
– simbol zaupanja občinstva v vodstvo občine, ki jo županja – župan zastopa in predstavlja,
– simbol županove odgovornosti svojemu občinstvu,
– simbol županove odgovornosti višjim državnoupravnim forumom,
– simbol županske časti.
22. člen
V naši državni ureditvi podeljuje svojemu županu ta simbol časti – občinstvo.
23. člen
Uporaba
Županova dolžnost je, da odet z župansko verigo nastopa na vseh svečanostih občinskega, medobčinskega, regijskega, državnega in meddržavnega pomena, posebno kadar gre za nastope, kjer je župan dolžan predstavljati svojo skupnost in zastaviti svoja stališča. V občinskem merilu so to naslednje priložnosti: slavnostne občinske seje, posvetne in cerkvene svečanosti, proslave kot npr. napovedi, začetki ali končanja javnih del ne glede na prisotnosti funkcionarjev in občinstva. V medobčinskem, regijskem in državnem merilu je župan dolžan s simbolom svoje časti ovrednotiti predvsem svečani čas nekega dejanja. Ko vrhunec svečanosti preide v družabni del prireditve, lahko župan svoj simbol-verigo odloži v etui in odda v hrambo, obdrži pa svoj drugi redni znak župana, župansko priponko (bedž).
24. člen
Tako kot župan naj tudi občinski svetniki in uslužbenci občine, svoje priponke zaradi gostov in občinstva častno nosijo ves čas svoje prisotnosti na prireditvah.
VI. NADZOR NAD ISTOVETNOSTNIMI SIMBOLI
25. člen
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje tajnik Občinske uprave občine Tabor in inšpekcijske službe.
VII. OBČINSKA PRIZNANJA
26. člen
Občina Tabor podeljuje naslednja priznanja:
1. “Častni občan”, ima pomen priznanja za življenjsko delo posameznika,
2. “Priznanje Občine Tabor”, ima pomen priznanja za dosežke v obdobju zadnjega leta,
3. “Zlata plaketa Občine Tabor”, ima pomen priznanja za pomembne enkratne dosežke na različnih področjih ustvarjalnosti v obdobju zadnjega leta,
4. “Priznanje županje-župana Občine Tabor”, ima pomen osebnega priznanja za dosežke na kulturno-prosvetnem, izjemoma pa tudi na katerem drugem področju ustvarjalnosti v obdobju zadnjega leta.
27. člen
Kandidate za 1., 2. in 3. stopnjo priznanja lahko predlagajo občani posamezniki ali pa tudi skupine občanov. Kandidate za 4. stopnjo priznanja pa lahko izbere županja-župan po lastni presoji.
28. člen
O podelitvi priznanj 1., 2. in 3. stopnje odloča občinski svet, ki ima funkcijo komisije za odlikovanja in priznanja. Vsa priznanja se vpisujejo v posebno evidenco-register, ki vsebuje naslednje podatke:
– zaporedno številko vpisa,
– vrsta priznanja,
– podatke o predlagatelju,
– podatke o prejemniku,
– podatke o sklepu občinskega sveta,
– kratek povzetek sklepa o podelitvi priznanja,
– kraj in datum vročitve priznanja.
29. člen
Najvišje častno priznanje Občine Tabor je “Častni občan”. Listina je priznanje posamezniku za njegovo življenjsko delo. Podeljuje se jo za tiste trajne dosežke na znanstvenem, ekonomskem, kulturnem, razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali še na katerem drugem področju dela posamezniku, ki je s svojim delovanjem tako prispeval k razvoju, ugledu in uveljavitvi Občine Tabor, da ima to trajni pomen.
Priznanje “Častni občan” se lahko podeli tudi drugemu občanu ali tujcu, vendar po največ en primer na leto.
Imenovano priznanje obsega umetniško izdelano listino v velikosti F=(najmanj) A3, na kateri je besedilo sklepa s katerim je priznanje podeljeno. Krasi pa ga grb občine, ter štampiljka oziroma pečat občine. Priznanje “Častni občan” naj bo namenu primerno uokvirjeno.
30. člen
Drugo najvišje občinsko priznanje je “Priznanje Občine Tabor”. Ta listina se podeljuje tistim posameznikom ali skupini ljudi, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih ustvarjalnosti dela v obdobju zadnjega leta. Priznanje naj ima značaj vzpodbude občanom ali tudi tujcem za takšno nadaljne tvorno delo, ki ima pomen za razvoj in napredek Občine Tabor.
Ta priznanja vsebujejo utemeljitev sklepa s katerim je priznanje podeljeno. Listino krasi občinski grb s štampiljko ali pa pečatom, izdelana na F=A3 in so namenu primerno uokvirjena. Podeljujejo se vsako leto, vendar največ v treh primerih.
31. člen
“Zlata plaketa Občine Tabor” ima pomen priznanja za enkratne pomembne dosežke na že zgoraj imenovanih področjih. Zlata plaketa je pozlačena barvna kovinska plošča z natisnjenim ali vgraviranim besedilom utemeljitve, s katero je bila podeljena ter z občinskim grbom na sredini. Njena velikost je 25 x 25 cm, preda se jo položeno v posebni šatulji, spremlja jo odločba o priznanju. Zlato plaketo lahko prejmejo posamezniki, skupine občanov ali pravne osebe, podeli se lahko vsako leto, izjemoma največ v treh primerih.
32. člen
“Priznanje županje-župana Občine Tabor” ima pomen priznanja in pohvale od prvega človeka v občini. Podeljuje se posameznikom, mlajšim občanom, v posebnih primerih tudi ostalim, bodisi na letnem prazniku, bodisi priložnostno.
Priznanje obsega pozlačeno priponko z občinskim grbom, podobno priponkam občinskih svetnikov, le z drugačno osnovo in drugačnim napisom. Izroča se ga v za to primerni šatulji, spremlja ga listina z zapisom o priznanju-pohvali županje oziroma župana. Kot dodatek temu priznanju se lahko izroči še knjižno darilo s posvetilom županje-župana prejemniku. Priznanje se lahko podeljuje vsako leto, vendar le izjemoma v največ treh primerih.
VIII. KAZENSKA DOLOČBA
33. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki:
1. uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom ali tako, da kvari ugled Občine Tabor,
2. uporablja simbole brez dovoljenja,
3. uporablja simbole, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
IX. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
34. člen
Pravne in fizične osebe, ki v svoji dejavnosti uporabljajo različne upodobitve simbola Občine Tabor, morajo v roku enega leta videz in uporabo simbola prilagoditi določilom tega odloka.
35. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Obrazložitev simbolike grba: legenda
Grb Občine Tabor je predstavljen s tremi predstavitvenimi elementi (atributi), ki so na ščitu narisani od spodaj navzgor. Kot takšni v grboslovni-hiraldični upodobitvi predstavljajo simbol kraja (zaradi njegovega imena) in simbol občine kot delčka uradno politične delitve naše države.
Kot prvi element je na zeleni travi stoječe belo obzidje preprostega podeželskega tabora, kakršen je nekoč varoval vas, faro in cerkev sv. Jurija ter s svojim zgodovinskim obstojem dopolnil tudi krajevno ime.
Nad glavnim obzidjem tabora lebdi na modrini ščita zlat-rumen zvon, kot glavni in prepoznavni element v grbu Občine Tabor, ki ponazarja tradicijo petja v kraju.
“Glavo ščita“ nad zvonom krasi kot diadem razpet bel trak z rdečim križem, kot krščanski simbol krajevnega patrona svetega Jurija, ki že stoletja varuje njemu vdano ljudstvo bližnje in daljne okolice.
Oba zgornja dva slikovna elementa, Jurijeva zastavica in zvon, tvorita en atribut in kot takšna ustvarjata simbolično prepoznavnost tudi na modrini rute občinske zastave.
Tabor, dne 16. junija 2000.
Županja
Občine Tabor
Vida Slakan l. r.
