Na podlagi četrte alinee 50. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76, 21/78 in 42/86 ter Uradni list RS, št. 29/95 in 89/99) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa:
1. vsebino in način izdelave ribiško-gojitvenih načrtov;
2. roke in postopek sprejemanja ribiško-gojitvenih načrtov;
3. način spremljanja izvajanja ribiško-gojitvenih načrtov.

Ribiško-gojitveni načrt vsebuje:
1. podatke o organizaciji, ki upravlja z ribiškim okolišem (v nadaljevanju: ribiška organizacija);
2. podatke o ribiškem okolišu;
3. podatke o upravljanju z ribiškim okolišem v zadnjih petih letih;
4. načrt upravljanja z ribiškim okolišem;
Ribiško-gojitveni načrt se izdela za obdobje petih let na obrazcih, ki so sestavni del tega pravilnika.

Podatki o ribiški organizaciji vsebujejo:
1. ime in sedež;
2. notranjo organizacijo;
3. članstvo v ribiški zvezi;
4. število ribiških čuvajev, izvajalcev elektroribolova, ribogojcev in gospodarjev;
5. kopijo dokumenta o dodelitvi ribiškega okoliša v upravljanje;
6. kopijo dokumenta o razglasitvi vode za varstveno vodo;
7. kopijo dokumenta o dovolitvi elektroribolova.

Podatki o ribiškem okolišu obsegajo:
1. meje, površine in katastrske šifre športno-ribolovnih in varstvenih voda;
2. meje, površine in katastrske šifre voda, kjer se aktivno upravljanje ne izvaja;
3. meje, površine in katastrske šifre voda, ki imajo poseben režim upravljanja po drugih predpisih;
4. podatke o opravljenih raziskavah voda: o biološki kapaciteti, saprobni stopnji, velikosti populacije posameznih ribjih vrst in drugih vodnih organizmov, velikosti prirasta rib idr.;
5. skico ribiškega okoliša z vrisanimi tekočimi in stoječimi vodami, s pripadajočo katastrsko šifro in predvidenimi rezervati in drstišči;
6. seznam onesnaževalcev po vodah;
7. seznam vrst rib in drugih vodnih organizmov po vodah;
8. podatke o ribogojnih obratih;
9. podatke o ribogojnih obratih, ki niso v upravljanju ribiških družin.

Podatki o upravljanju z ribiškim okolišem v preteklem petletnem obdobju vsebujejo zlasti podatke o:
1. letnem ulovu posameznih ribjih vrst in oceni velikosti lovnega prirasta po vodah;
2. velikosti vzdrževalnega in dopolnilnega vlaganja v športno-ribolovne vode, z navedbo izvora po vrstah;
3. sonaravni vzreji v varstvenih vodah, zlasti o številu vloženih in izlovljenih rib v vzrejnem ciklusu po letih ter o vlaganju in izlovu po vodah (število kosov/m2);
4. številu osmukanih in v vode vrnjenih plemenskih rib po letih;
5. številu izkoriščenih ribolovnih dni za posamezno leto;
6. poginu rib in drugih vodnih organizmov, vzrokih poginov in oceni škode v vodah;
7. oceni škode na ribah zaradi ribojedih ptic po ribolovnih okoliših;
8. vodnogospodarskih, gradbenih in drugih posegih v vode ribolovnega okoliša.

Podatki o upravljanju z ribiškim okolišem se navedejo v ribiško-gojitvenem načrtu za vsako vodo posebej.
Podatki iz prejšnjega odstavka se navedejo v obsegu, ki je evidentiran v ribiškem katastru ter z navedbo katastrske šifre.

Načrt upravljanja z ribiškim okolišem vsebuje zlasti:
1. opis dejanskega stanja in sprememb v upravljanju športno-ribolovnih in varstvenih voda glede na preteklo obdobje, razloge za spremembe in pričakovane rezultate sprememb za vsako vodo posebej;
2. navedbo vzrokov in pričakovanih rezultatov repopulacijskih programov;
3. predvidene revitalizacije voda ali njihovih delov;
4. predvidene biološke raziskave (kvaliteta vode, dinamika ribjih populacij in drugo).

Načrt upravljanja z ribiškim okolišem mora vsebovati:
1. načrt vzdrževalnih in dopolnilnih vlaganj ribjih vrst v športno-ribolovne vode;
2. opredelitev vzrejnega ciklusa in norme vlaganja v varstvene vode;
3. predvideno število plemenskih rib za smukanje in lokacijo smukanja;
4. opredelitev upravljanja z ribjo populacijo v vodah s posebnim režimom po drugih predpisih;
5. načrt vzreje v ribogojnem obratu za posamezne ribje vrste;
6. število predvidenih ribolovnih dni glede na prirast posameznih ribolovnih vrst in predvidena vlaganja;
7. načrt izobraževanja ribiških čuvajev, ribogojcev, izvajalcev elektroribolova in gospodarjev;
8. organiziranost gojitveno-čuvajske službe;
9. opredelitev ribolovnega režima (opis sprememb in vzrokov zanje, pričakovani rezultati).

Ribiško-gojitveni načrt izdela in sprejme ribiška organizacija ter ga do 31. januarja v koledarskem letu, v katerem se začne petletno obdobje, predloži v strokovno presojo Zavodu za ribištvo Ljubljana (v nadaljevanju: zavod). Zavod izdela mnenje o ustreznosti ribiško-gojitvenega načrta ter ga v roku dveh mesecev od predložitve ribiško-gojitvenega načrta pošlje ribiški organizaciji.
Ribiško-gojitveni načrt in mnenje zavoda iz prejšnjega odstavka mora ribiška organizacija predložiti v potrditev pristojni upravni enoti najpozneje do 30. aprila v koledarskem letu, v katerem se začne petletno obdobje. Mnenje zavoda upravna enota upošteva pri izdaji odločbe o potrditvi ribiško-gojitvenega načrta.
Do potrditve ribiško-gojitvenega načrta ribiška organizacija upravlja z ribiškim okolišem na podlagi letnega načrta.

V skladu z ribiško-gojitvenim načrtom ribiška organizacija izdela letni načrt upravljanja z ribiškim okolišem, ki vsebuje zlasti:
1. načrt vzdrževalnih in dopolnilnih vlaganj posameznih ribjih vrst v športno-ribolovne in varstvene vode z navedbo izvora po vrstah;
2. načrt sonaravne vzreje, velikost vlaganj ribjih vrst z navedbo izvora po vrstah;
3. načrt smukanja plemenskih rib in predvidene lokacije smukanja;
4. obseg vzreje posameznih ribjih vrst v ribogojnem obratu;
5. število predvidenih ribolovnih dni po posameznih vodah;
6. načrt izobraževanja članov ribiške organizacije;
7. načrt prihodkov in odhodkov za celotni ribolovni okoliš.
8. opis, vzroke in pričakovane rezultate sprememb upravljanja glede na ribiško-gojitveni načrt;
9. predvidene vodnogospodarske, gradbene in druge posege v vode ribolovnega okoliša.

Letni načrt upravljanja z ribiškim okolišem ter evidenčne podatke o izvrševanju letnega načrta predložijo ribiške organizacije zavodu, ki vodi ribiški kataster, ter Zvezi ribiških družin najpozneje do 31. januarja vsako leto.
Letni načrt upravljanja z ribiškim okolišem mora biti usklajen z ribiško-gojitvenim načrtom, vsako odstopanje od načrta mora biti utemeljeno in ustrezno obrazloženo.
V primeru, ko ribiška organizacija med letom oceni, da je zaradi odstopanja pri uresničevanju letnega načrta ogroženo tudi uresničevanje ribiško-gojitvenega načrta, o tem seznani zavod in upravno enoto. Zavod oceni vpliv odstopanja letnega načrta na uresničevanje ribiško-gojitvenega načrta ter v 30 dneh posreduje mnenje o tem ribiški organizaciji in upravni enoti. Upravna enota lahko od ribiške organizacije zahteva, da popravi ribiško-gojitveni načrt ter ji ga predloži v potrditev.

Ribiške organizacije vodijo evidenco o izvrševanju letnega načrta upravljanja z ribiškim okolišem.
Evidenca o izvrševanju letnih načrtov upravljanja z ribiškim okolišem obsega podatke o:
1. velikosti vzdrževalnega in dopolnilnega vlaganja posameznih ribjih vrst v športno-ribolovne vode z navedbo izvora po vrstah;
2. velikosti vlaganj in izlovov posameznih ribjih vrst v varstvenih vodah;
3. številu osmukanih plemenskih rib in lokacijah smukanja;
4. obsegu vzreje posameznih ribjih vrst v ribogojnem obratu;
5. športnem ulovu posameznih ribjih vrst po športno-ribolovnih vodah;
6. številu izkoriščenih ribolovnih dni po športno-ribolovnih vodah;
7. poginih rib in drugih vodnih organizmov po posameznih vodah;
8. oceni škode, ki so jo v ribolovnem okolišu povzročile ribojede ptice;
9. posameznih dejanjih upravljanja in o izrednih dogodkih pri upravljanju z ribiškim okolišem;
10. izvedenih vodnogospodarskih, gradbenih in drugih posegih po posameznih vodah;
11. številu in strukturi članov ribiške organizacije;
12. številu članov, ki so opravili izpit za ribiškega čuvaja, izvajalca elektroribolova, ribogojca in gospodarja;
13. realizaciji prihodkov in odhodkov.
Evidenca o izvrševanju letnega načrta upravljanja z ribiškim okolišem se vodi na obrazcih, ki so sestavni del tega pravilnika.

Verodostojnost posameznih dejanj upravljanja in izrednih dogodkov pri upravljanju z ribiškim okolišem izkazuje ribiška organizacija z zapisniki o vlaganjih, elektroribolovih, prometu z ribami, poginih, škodah in drugih dogodkih ter dokumentacijo, ki glede na veljavne predpise spremlja pošiljke rib.
Zapisnik o dejanju upravljanja oziroma dogodku iz prejšnjega odstavka podpišejo najmanj trije člani ribiške organizacije, ki so pri njem sodelovali ali bili prisotni. Ribiška organizacija je dolžna zapisnik v roku osem dni predložiti organu, ki vodi ribiški kataster.

Zavod opravlja strokovni nadzor nad upravljanjem z ribiškimi okoliši na podlagi strokovne presoje ribiško-gojitvenih načrtov, letnih načrtov o upravljanju z ribiškim okolišem ter evidence o izvrševanju letnih načrtov.
Zavod obvešča ribiške organizacije o ugotovljenih strokovnih nepravilnostih.
O ugotovljenih nepravilnostih pri upravljanju z ribiškim okolišem zavod obvešča ribiško inšpekcijo ter druge pristojne organe.

Ribiška organizacija mora prvi ribiško-gojitveni načrt, ki ga izdela po določbah tega pravilnika, predložiti v strokovno presojo zavodu najkasneje do 31. 1. 2001.
Ribiško-gojitveni načrt in mnenje zavoda iz prejšnjega odstavka mora ribiška družina predložiti v potrditev pristojni upravni enoti najpozneje do 30. aprila 2001.

Določbe tega pravilnika o postopku in rokih za predložitev ribiško-gojitvenih načrtov v potrditev upravni enoti se ne uporabljajo za ribiško-gojitvene načrte varstvenih voda, ki so izločene iz ribiških okolišev.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o ribiško-gojitvenih načrtih ter evidenci izvrševanja (Uradni list RS, št. 7/78).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.