Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. A., ki jo zastopajo B. B., C. C. in Č. Č., odvetniki v Ž. na seji dne 13. julija 2000

1. Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 482/2000-2 z dne 1. 6. 2000 se razveljavi.
2. Zadeva se vrne vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

1. Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče razveljavilo sklep upravnega sodišča št. U 671/2000-2 z dne 4. 5. 2000 o začasnem zadržanju izvajanja cenika za posamezne tarifne skupine toplote (Uradni list RS, št. 33/00 – v nadaljevanju: cenik), ki ga je dne 29. 3. 2000 sprejela skupščina D. D. I. I., d.o.o., Ž., in zavrglo zahtevo pritožnice za izdajo začasne odredbe.
2. Pritožnica meni, da gre za akt, o zakonitosti katerega se odloča v upravnem sporu na podlagi četrtega odstavka 1. člena zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97 – popr. – v nadaljevanju: ZUS). Navaja, da je stališče Vrhovnega sodišča, po katerem je cenik predpis splošne narave, napačno, in se pri tem sklicuje na sklep ustavnega sodišča št. U-I-54/00 z dne 23. 3. 2000. Tako stališče Vrhovnega sodišča naj bi pomenilo, da zoper izpodbijana akta sodno varstvo ni zagotovljeno (23. člen ustave).

3. Senat ustavnega sodišča je s sklepom z dne 5. 7. 2000 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo, da bi ustavno sodišče presodilo, ali so bile pritožnici z izpodbijanim sklepom kršene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine. Ustavna pritožba je bila na podlagi 56. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list Rs, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) poslana Vrhovnemu sodišču, ki nanjo ni odgovorilo.
4. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se ustavno sodišče pri odločanju o ustavni pritožbi omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je takó očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno.
5. Po mnenju Vrhovnega sodišča naj bi izpodbijani akt sicer določal elemente za obračunavanje cene dobavljene energije toplote oziroma tarifne postavke, vendar naj bi veljal za vse odjemalce, tj. za nedoločen krog odjemalcev, zato ne ureja posamičnih razmerij. Izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča temelji torej na stališču, da je sporni cenik predpis splošne narave, kot ga opredeljuje energetski zakon (Uradni list RS, št. 79/99 – EZ) v prvem in drugem odstavku 91. člena.
6. Tako stališče je napačno. Ustavno sodišče je s sklepom št. U- I-54/00, na katerega se sklicuje tudi pritožnica, zavrglo zahtevo za oceno zakonitosti cenikov za posamezne tarifne skupine toplote in plina (Uradni list RS, št. 10/00), ker je ugotovilo, da ne vsebujeta določb o načinu oblikovanja in obračunavanja cen, ki bi bile po svoji pravni naravi abstraktna in generalna pravna pravila, in da zato nista predpisa, temveč akta, s katerima so določene cene toplote in plina. Navedena cenika sta po obliki in vsebini enaka spornemu ceniku. Z odločbo št. Up-132/00 z dne 22. 6. 2000 pa je ustavno sodišče razveljavilo tudi sklep Vrhovnega sodišča št. Up 266/2000-4 z dne 30. 3. 2000, s katerim je Vrhovno sodišče prav tako razveljavilo sklep prvostopnega sodišča o zadržanju izvajanja omenjenih cenikov in zavrglo zahtevo pritožnice za izdajo začasne odredbe. Ustavno sodišče je v tem primeru presodilo, da je bilo zaradi stališča Vrhovnega sodišča, da sta izpodbijana cenika predpisa splošne narave, pritožnici nezakonito odrečeno sodno varstvo, s tem pa poseženo v pravico iz 23. člena ustave.
7. Zaradi stališča vrhovnega sodišča, ki je v nasprotju s stališčem ustavnega sodišča iz sklepa št. U-I-54/00, je bilo pritožnici z izpodbijanim sklepom tudi v obravnavanem primeru nezakonito odrečeno sodno varstvo, s tem pa poseženo v pravico iz 23. člena ustave. Zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti. Ker je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti že iz tega razloga, se ustavno sodišče ni spuščalo v vprašanje, ali je cenik akt, za katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu ali ne. O tem bo moralo odločiti vrhovno sodišče v ponovljenem postopku, pri čemer pa zahteve za izdajo začasne odredbe ne bo moglo zavreči iz razloga, ker naj bi bil s tožbo izpodbijani akt predpis.

8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. UP-209/00
Ljubljana, dne 13. julija 2000.