Na podlagi 15. člena statuta Občine Lenart (Uradni list RS, št. 34/99) in v zvezi z 51. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter navodila o merilih za to, kar se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85) je Občinski svet občine Lenart na 13. seji dne 27. 6. 2000 sprejel

S tem odlokom se določa vrsta, namen, največja velikost in način gradnje pomožnih objektov, naprav in drugih posegov v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, temveč zadostuje le odločba o dovolitvi priglašenih del, ki jo izda pristojni upravni organ.
Gradnja pomožnih objektov, naprav in drugih posegov v prostor v skladu s tem odlokom je dovoljena na vseh zemljiščih na območju Občine Lenart pod pogoji, opredeljenimi v prostorsko izvedbenih aktih.

Pod pogoji, določenimi s tem odlokom, sme investitor brez lokacijskega dovoljenja:
– graditi pomožne objekte in naprave v smislu izboljšanja bivalnih pogojev,
– graditi objekte, namenjene kmetijski, ljubiteljski ali poslovni dejavnosti,
– vršiti posege za odstranjevanje arhitektonskih ovir,
– odstranjevati obstoječe pomožne objekte in naprave.

Za pomožne objekte in naprave ter druge posege v prostor se v skladu z 2. členom tega odloka štejejo:
1. Vzdrževalna dela in adaptacije na obstoječih objektih, napravah in njihovih delih:
– izgradnja hišnih priključkov na komunalno infrastrukturo,
– izgradnja ali obnova instalacij za elektriko, vodo, kanalizacijo, centralno ogrevanje, uporabo sončne energije v obstoječih objektih,
– obnova tlakov, sten in fasad,
– obnova ali zamenjava strešne kritine,
– obnova ali zamenjava stavbnega pohištva.
Z navedenimi deli se ne sme spremeniti zunanjost, zmogljivost, velikost ali namembnost obstoječih objektov in naprav, vsa tovrstna dela pa ne smejo zahtevati novih komunalnih in drugih priključkov.
2. Začasni objekti in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno:
Za začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno se štejejo tisti objekti in naprave, ki z gradbeno izvedbo in komunalno opremljenostjo ne spreminjajo rabe zemljišča, z njihovo odstranitvijo pa je možno vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje. Datum, do katerega sme biti začasni objekt postavljen, se določi v odločbi o dovolitvi priglašenih del. Za morebitno podaljšanje je potrebno dovoljenje obnoviti pred tem datumom, sicer mora investitor objekt odstraniti.
3. Pri individualnih stanovanjskih in počitniških objektih:
– pritlične garaže za osebni avtomobil, površine do 30m2, oblikovno prilagojene stanovanjskemu ali počitniškemu objektu;
– pritlične drvarnice, vrtne ute, shrambe in drugi montažni objekti, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev stanovanjskega ali počitniškega objekta;
– nadstreški, pergole, prostostoječe nadstrešnice za osebni avtomobil ali prikolico, zimski vrtovi površine do 30m2;
– vetrolovi, površine do 15m2;
– zasteklitev balkona, vetrolova, zunanjih stopnic;
– zunanje stopnice do višine ene etaže in površine do 10m2;
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali lahko kurilno olje do prostornine 5m3 z izvedbo priključka na objekt, ob upoštevanju ustrezne področne zakonodaje;
– frčade, strešna okna, antene ter naprave za izkoriščanje sončne energije, kolikor niso v neskladju s prostorsko-izvedbenim aktom;
– bazen, vodomet, površine do 35m2, tipske montažne izvedbe, vkopan v zemljo največ do 1,0m;
– vodnjak, kapnica do 30m3;
– greznica pri obstoječi stanovanjskem ali počitniškem objektu, v neprepustni izvedbi, do 15m2;
– montažni rastlinjaki, tople grede in zaprti cvetličnjaki do skupne tlorisne površine 30m2;
– manjši objekt za rejo živali, površine do 15m2, z upoštevanjem okoljevarstvenih zahtev.
4. Pri večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih objektih:
– zasteklitev balkonov in teras ter postavitev zimskih vrtov na večjih terasah po enotnem sistemu za ves objekt;
– ureditev prostora za smetnjake, površine do 15m2;
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali lahko kurilno olje do prostornine 5m3 z izvedbo priključka na objekt, ob upoštevanju ustrezne področne zakonodaje;
– nadstrešek nad dostopom ali uvozom v objekt, površine do 30m2;
– frčade, strešna okna, antene ter naprave za izkoriščanje sončne energije, kolikor niso v neskladju s prostorsko-izvedbenim aktom in pri večstanovanjskem objektu po enotnem projektu;
– postavitev mikrourbane opreme (klopi, igrala, korita za rože in grmovnice …) ter dopolnilna oprema obstoječih parkov, otroških igrišč, objektov in naprav za rekreacijo ipd.
– odprti gostinski vrtovi, površine do 60m2;
– vetrolovi, površine do 15m2;
– tlakovana parkirišča za osebne avtomobile ob objektih – do 10 parkirnih mest;
– protiprašno urejena parkirišča za tovornjake – do 3 parkirna mesta.
5. Objekti, namenjeni ljubiteljski dejavnosti:
– klet, površine do 15m2, v celoti vkopana v teren;
– lesena lopa za spravilo orodja in kmetijskih pridelkov, površine do 10m2;
6. Objekti, namenjeni kmetijski dejavnosti:
– manjša gospodarska poslopja za shranjevanje poljščin, krme, stelje, orodja in garaže za kmetijsko mehanizacijo, površine do 30m2 in z višino slemena do 5m;
– manjši objekti za rejo živali (svinjak, kokošnjak, zajčnik, golobnjak, objekti za rejo drobnice), površine do 25m2;
– nadstrešnice v smislu zavetišča za živino, površine do 50m2;
– silosi za shranjevanje krme ob obstoječih gospodarskih objektih, in sicer stolpni do prostornine 90m3 in koritasti do površine 80m2;
– tople grede in zaprti rastlinjaki, površine do 100m2, plastenjaki brez temeljev, površine do 500m2;
– čebelnjaki, površine do 30m2;
– gnojne jame in gnojišča v neprepustni izvedbi, prostornine do 100m3;
– rezervoarji za deževnico, prostornine do 100m3;
– ograje za nasade in ograde za živino, višine do 2m.
7. Ostali pomožni objekti in drugi posegi, če niso v neskladju s prostorsko-izvedbenimi akti:
– telefonske govorilnice;
– stojala za kolesa z nadstrešnico ob javnih objektih;
– ureditev zelenic in tlakovanje funkcionalnega zemljišča ob objektih;
– vrtne, dvoriščne in medposestne ograje, višine do 1,20m za ograje v leseni izvedbi in do 2m za žive meje (če niso ob občinski cesti);
– podporni zidovi in zidane ograje do višine 1m, če niso ob javni prometnici;
– tipizirana avtobusna postajališča, s soglasjem upravljalca ceste;
– protihrupne ograje, s soglasjem upravljalca ceste in lastnika zemljišča;
– zaščitne in varovalne ograje ob poslovnih, obrtnih in komunalnih objektih v skladu s predpisi, ki veljajo za posamezno dejavnost;
– reklamni, obvestilni in podobni panoji, table in oznake, s soglasjem lastnika zemljišča;
– verska obeležja (kapelice do površine 15m2, križi do višine 6m), spominske plošče, spominska obeležja, vse na podlagi predhodno izdelane idejne prostorske rešitve in s soglasjem občinske službe za urejanje prostora;
– vzdrževalna in obnovitvena dela ter modernizacija občinskih cest v skladu s predpisi o javnih cestah ter vzdrževalna in obnovitvena dela ter modernizacija nekategoriziranih cest v skladu s pogoji lastnika zemljjišč ali upravljalca ceste;
– dostavne rampe in premične zapore na vhodih na parkirišča ali dvorišča ter oprema parkirišč;
– posegi za odstranjevanje arhitektonskih ovir za funkcionalno ovirane osebe, kolikor se ne posega v konstrukcijo objekta;
– postavitev manjših zbiralnikov za pitno vodo in požarnih bazenov;
– urejanje in vzdrževanje vodotokov v skladu s pogoji upravljalca vodotoka;
– drenaže in drugi zaščitni ukrepi pri sanacijah zemeljskih plazov na posameznih zemljiščih do površine 1ha, nemoteče za sosednja zemljišča.

Pri postavitvi pomožnih objektov in naprav ter pri drugih posegih v prostor v skladu s tem odlokom je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– upoštevana mora biti namenska raba zemljišča, ki je določena v prostorsko-izvedbenih aktih;
– biti morajo skladni z drugimi splošnimi akti občine;
– zaradi posegov v prostor ne smejo biti prizadete pravice in zakonski interesi drugih oseb in javni interes;
– zagotovljena mora biti skladnost z zakoni in predpisi iz varstva okolja, varstva pred požarom, varstva naravne in kulturne dediščine ter ostalimi področnimi akti, ki posredno ali neposredno posegajo v urejanje prostora.

Pri postavitvi pomožnih objektov ter posegov v prostor morajo biti upoštevane naslednje splošne omejitve:
– da ne poslabšujejo pogojev rabe zemljišča ter sosednjih objektov in naprav;
– da ne potrebujejo novih trajnih komunalnih ali drugih priključkov na javne komunalne objekte in naprave;
– da narava objekta ne narekuje posebne statične presoje ali druge gradbeno-tehnične dokumentacije.
Že postavljenega pomožnega objekta ni mogoče z novo priglasitvijo nadgrajevati, možno pa ga je v isti etaži dograjevati – vendar le, če končna površina ali prostornina objekta ne bi presegla maksimalne vrednosti, določene s tem odlokom.
Za gradnjo pomožnih objektov iz 4. točke 3. člena tega odloka je potrebno vlogi za priglasitev del priložiti kopijo uporabnega dovoljenja za osnovni objekt.
Če poseg ni v skladu z navedenimi določili, si mora investitor pridobiti lokacijsko in gradbeno ali enotno gradbeno dovoljenje.
Za pomožne objekte, ki niso določeni v tem odloku, vendar zadostujejo določilom, navedenim v prvem odstavku tega člena, je potrebno pridobiti mnenje o ustreznosti načrtovanega posega, ki ga izda občinska služba, pristojna za urejanje prostora.

Pomožni objekti morajo biti oblikovno prilagojeni že obstoječim objektom in okolju, prav tako pa morajo biti skladni s prostorsko-ureditvenimi pogoji v občini.
Pomožni objekti so lahko načeloma le enoetažni, prostostoječi ali kot prizidek, gradnja pa je lahko masivna ali montažna, če ni pri posameznem objektu drugače določeno.
Odmiki pomožnih objektov od parcelnih meja morajo biti taki, da zagotavljajo nemoteno uporabo in vzdrževanje objekta ter ni motena posest lastnika sosednjega zemljišča.

Posebne omejitve in pogoji:
– vse tlorisne površine so določene po obodu zunanjih sten objekta;
– skupna bruto površina vseh pomožnih objektov, ki so kakorkoli povezani v celoto, ne sme presegati 60m2 (razen tlakovanje zunanjih površin in objekti za kmetijsko dejavnost);
– za vse posege na večstanovanjskih in drugih večlastniških objektih se zahteva enotno oblikovanje in izbira materialov;
– za posege v območjih ali na objektih, ki so evidentirani kot kulturni, arheološki, zgodovinski, naravni ali etnološki spomeniki, mora investitor pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine;
– za posege, ki vplivajo na vodni režim, mora investitor pridobiti soglasje upravljalca vodotoka oziroma vodnega vira;
– za posege v varovalnem pasu ceste ter za rekonstrukcijo ali gradnjo novih priključkov na cesto, mora investitor pridobiti soglasje upravljalca ceste;
– pristojni upravni organ sme po lastni presoji v postopku zahtevati še druga mnenja ali soglasja, v obrazložitvi odločbe o priglašenih delih pa razloge za to tudi razloži;
– za vse posege izven območja stavbnih zemljišč je v upravnem postopku, ki ga vodi upravni organ, obvezno sodelovanje občinske službe, pristojne za urejanje prostora, ki ob priliki ustne obravnave na terenu poda svoje mnenje oziroma soglasje k posegu.

Za gradnjo pomožnih objektov, naprav in druge posege prostor v skladu s tem odlokom mora investitor pristojnemu upravnemu organu podati vlogo za izdajo odločbe o priglašenih gradbenih delih. Vlogi mora priložiti:
– kopijo iz katastrskega načrta z vrisanim pomožnim objektom,
– skico in opis objekta (tehnični opis, izbira konstrukcije, tloris in prerez v merilu 1:100 ali 1:50, situacija objekta z vrisanimi odmiki), ki ju izdela strokovno usposobljena oseba;
– dokazilo pravici graditi ali drugače posegati v prostor;
– zakonsko predpisana soglasja in morebitna soglasja po presoji upravnega organa,
– za začasne objekte: datum, do katerega bo objekt postavljen.

Pristojni upravni organ je dolžan v roku 30 dni od prejema popolne vloge iz 8. člena tega odloka investitorju izdati odločbo o dovolitvi priglašenih del ali odločbo o zavrnitvi zahtevka.
Brez odločbe o priglašenih gradbenih delih investitor ne sme pričeti z deli, izdana odločba pa izgubi veljavnost, če investitor v roku enega leta od njenega prejema ne prične z izvajanjem dovoljenih del.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor pristojna inšpekcijska služba.

Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o graditvi pomožnih objektov in drugih posegih v prostor v Občini Lenart, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni list SRS, št. 43/86 Uradni list RS, št. 74/94).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.