Na podlagi 5. 6. 12. 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 16. člena statuta Občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 62/98) je občinski svet na 15. redni seji, dne 29. 6. 2000 sprejel

Za kulturni spomenik razglašamo enoto dediščine: EŠD 2574 – Rožančeva žaga in mlin.
Enota ima zaradi kulturnih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot poseben pomen za Občino Črna na Koroškem, zato jo razglašamo za kulturni spomenik z lastnostmi umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev spomenika za lokalni pomen:
Objekt je dobro ohranjen, zlasti notranjost s stroji in napravami ter pogonskim mehanizmom. Objekt je dragocena tehnična in etnološka dediščina, saj ima dobro ohranjene identične dele (stroj, pogonski mehanizem), kot etnološka dediščina pa daje možnost predstavitve obrtne žagarske in mlinske dejavnosti.
Po podatkih napisanih na gaterju »N° 53 1911 J. Sakadnik. Po izročilu je bila ta žaga postavljena leta 1911. Žagarstvo in mlinarstvo sta bili močno razviti dejavnosti v Mežiški dolini, žagarstvo še posebno v zgornjem delu, zaradi obsežnih gozdov in vodne energije. Obe dejavnosti sta se razvijali na dveh nivojih:
1. kot dopolnilna dejavnost na kmetijah,
2. kot samostojna obrtna dejavnost.
Mlinarstvo je bila pomembna dopolnilna dejavnost skoraj vsake kmetije, večje kmetije pa so imele celo več mlinov.

Lastnik spomenika je po stanju v zemljiški knjigi na dan 29. 6. 2000 Potočnik Peter, Center 81, par. št. 531/1 k. o. Črna.

Za spomenik velja varnostni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot v celoti v njihovi izvirnosti,
– strokovno prenovo okrjenih izvirih arhitekture nepremičnega objekta in premične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabiritov, lege, velikosti, oblike itd.,
– strokovno prenovo okrjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje prenove,
– prepoved spreminjanja zunanjega in notranjega videza objekta ter njegove obstoječe opreme.
Spomenik je z namenom, da se:
– ohrani notranjost arhitekturnih in zgodovinskih vrednot,
– možnost za muzejsko prezentacijo dejavnosti in načina življenja te poklicne skupine,
– možnost prezentacije postopkov dela,
– povečava pričevalnosti kulturnega spomenika.

Občinska uprava mora organizirati v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka demontažo spomenika in ga prestaviti na Burjakovo domačijo v Topli.

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda, v skladu z 13. členom zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.