Na podlagi 31. in 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter na podlagi 15. člena statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 27/99) je Občinski svet občine Križevci na seji dne 11. 7. 2000 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 7/87) dopolnjenega v letu 1987 (Uradni list SRS, št. 28/87) in v letu 1992 (Uradni list RS, št. 24/92) – v nadaljnjem besedilu dolgoročni plan in prostorskih sestavin družbenega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 7/87), dopolnjenega v letu 1987 (Uradni list SRS, št. 28/87) in v letu 1992 (Uradni list RS, št. 24/92) ter že spremenjenih prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ljutomer v letu 1996 (Uradni list RS, št. 30/96) in v letu 1999 (Uradni list RS, št. 15/99 in 57/99) – v nadaljnjem besedilu srednjeročni plan, ki se nanašajo na spremembo namenske rabe zaradi predvidene gradnje avtoceste na območju Občine Križevci.

V dolgoročnem planu se dopolni poglavje 4.8. Promet in zveze, in sicer se doda besedilo: Zgradila se bo nova avtocesta Maribor–slovensko madžarska meja na odseku Cogetinci–Vučja vas po izbrani trasi preko severnega dela Občine Križevci z vsemi spremljajočimi objekti in območji kot so: nadvoz nad železniško progo Ljutomer–Gornja Radgona in navezava na avtocesto na odseku Vučja vas–Beltinci, most in regulacija potoka Virje (Somorički potok), deviacije vseh cest, ki bodo prekinjene z avtocesto ter vsi podvozi, nadvozi in prepusti na avtocesti in deviiranih cestah.

Spremeni in dopolni se kartografski del dolgoročnega plana Občine Ljutomer za območje Občine Križevci, in sicer karte v merilu 1:25000 s tematiko Zasnova prometnega omrežja in Kmetijstvo in gozdarstvo, ter karti v merilu 1:5000, Namenska raba z oznako Radgona 48 in Boreci 8, ki sta istočasno sestavni del prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana.

V srednjeročnem planu se dopolni poglavje 7.3.1. Promet in zveze – Cestno omrežje, in sicer se doda besedilo: Predvidena je gradnja avtoceste Maribor–slovensko madžarska meja, z vsemi spremljajočimi objekti, za kar se bodo rezervirala ustrezna zemljišča.

Doda se novo podpoglavje 9.4. Programska zasnova za gradnjo avtoceste na odseku Cogetinci–Vučja vas.
Območje obdelave
Avtocesta se na območju občine Križevci začne na meji z občino Sveti Jurij ob Ščavnici in se konča ob oziroma nad železniško progo Ljutomer–Gornja Radgona, ki jo prečka v viaduktu skupaj z regionalno cesto Radenci–Križevci–Ljutomer R 1/230. Trasa obravnavanega odseka skozi občino Križevci je dolga 2 km in 320 m in zavzame površino ca. 17 ha. Avtocesta poteka v globokem useku na območju Zasadov in kasneje v nizkem nasipu preko zemljišč v Bučečovcih. Pred koncem odseka se cesta dvigne v visok nasip oziroma viadukt nad železniško progo. Avtocesta poteka deloma preko gozdnih zemljišč in deloma preko najboljših kmetijskih zemljišč (1. območje kmetijskih zemljišč). Avtocesta zavzame zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami:
K.o. Bučečovci
Območje odkupa zemljišč
Parcele številka 645/2, 645/3, 650, 651/2, 659/2, 660/2, 660/3, 660/4, 660/5, 660/6, 660/7, 660/9, 660/10, 660/11, 660/12, 660/13, 660/14, 660/15, 660/16, 660/17, 660/18, 660/19, 660/21, 660/22, 661, 662, 663/3, 664, 678/5, 680/2, 681, 684/2, 684/33, 684/34, 684/36, 684/37, 684/55, 684/56, 684/57, 684/58, 684/59, 684/61, 684/68, 686, 687, 688, 689, 690, 692, 693, 695, 696, 702, 703, 704, 705, 706, 731, 767, 768, 771, 772, 775, 781, 782, 785, 789, 790, 793, 794, 797, 798, 802, 805, 806, 809, 810, 813, 814, 819, 820, 823, 826, 828, 829, 838, 841, 852, 855, 856, 859, 860, 864, 871, 877, 880, 884, 884, 889/1, 891, 894, 897, 900, 903/2, 906/2, 915, 917/1, 920/1, 920/2, 922, 923/1, 923/2, 926/1, 979/1, 980, 981/1, 982/1, 990, 992, 993/5, 993/6, 993/7, 998, 999, 1000.
Vodovod
Parcele številka 684/1.
K.o. Vučja vas
Območje odkupa zemljišč
Parcele številka 560, 567/1, 567/4, 572, 583, 584/3, 585, 595, 596/2, 1023, 1036.
Vodovod
Parcele številka 596/2, 1023, 597/1.
Tehnološki pogoji in omejitve
Trasa avtoceste je zasnovana kot izven-nivojska štiripasovna cesta z odstavnimi pasovi in vmesnim ločilnim pasom. Vertikalni in horizontalni elementi so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 120 km/h. Minimalni horizontalni radij je 900 m, minimalni vertikalni radij 15000 m, maksimalni vzdolžni sklon 2,5%, maksimalni prečni sklon 6%.
Projektirani normalni prečni profil znaša 26,20 m, in sicer 4 vozni pasovi po 3,75 m, 2 robna pasova po 0,50 m, srednji ločilni pas širine 3,20 m, 2 odstavna pasova širine 2,50 m in dve bankini po 1,0 m.
Predvidene ureditve
Obravnavani odsek se začne v km 9+720 na meji z Občino Sv. Jurij ob Ščavnici in poteka do Vučje vasi oziroma do začetka odseka avtoceste Vučja vas–Beltinci km 12+040. Obravnavani odsek je nadaljevanje avtoceste iz smeri Ljubljana v smeri Lendave oziroma državne meje z Republiko Madžarsko. V tej fazi je predvidena navezava na priključek iz regionalne ceste pri Vučji vasi in nadaljevanje proti zahodu oziroma Lenartu.
Na območju Občine Križevci je predvidena gradnja:
– avtoceste v dolžini 2 km in 320 m,
– nadvoza nad železniško progo Ljutomer–Gornja Radgona,
– deviacije krajevne ceste Bučečovci–Zasadi,
– deviacije poljskih poti in prečkanja avtoceste z nadvozi,
– oziroma regulacije in prestavitve Somoričkega potoka (Virje),
– protihrupni zaščitni nasip objektov v Bučečovcih.
Usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje
Avtocesta na odseku Cogetinci–Vučja vas poteka preko Občine Križevci deloma skozi gričevnat z gozdom porasel svet in deloma preko odprte kmetijsko intenzivno obdelane krajine na pleistocenski terasi. Oblikovanje avtoceste mora upoštevati krajinske značilnosti obstoječega prostora. Obcestni prostor naj bo čim bolj ozelenjen z nizko in visoko vegetacijo, zlasti v območju usekov skozi gozdni prostor in v območju Bučečovcev, kjer varujemo hiše pred hrupom iz avtoceste in kjer avtocesta poteka v visokem nasipu. Nizka grmovna zarast je zaželena tudi med voznima pasovoma na avtocesti.
Regulacije in prestavitve potokov morajo biti izvedene sonaravno, brežine strug je treba po končanem gradbenem posegu zasaditi z nizko in visoko vegetacijo, predvsem strugo Somoričkega potoka (Virje).
Cestni objekti, naj bodo oblikovani v skladu s krajinskimi značilnostmi in funkcijami prometne ureditve. Useki avtoceste in nasipi naj bodo kar se da položni več kot 1:2. V območju visokih nasipov avtoceste je zaželeno zniževanje nasipov z bočnimi nasipi presežkov zemlje, ki bodo ostali na cesti. V območju usekov je zaželen tudi zeleni most za prehod divjadi kot oblika pokritega vkopa.
Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
Trasa avtoceste na območju Občine Križevci ne posega v območje zavarovane naravne in kulturne dediščine, pač pa je v bližini predvidenega Krajinskega parka Kapelske gorice na območju občin Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici.
Na trasi je treba zagotoviti pazljivo ravnanje z rodovitno zemljo v času gradnje za kasnejšo uporabo na razgaljenih zemljiščih.
Za prehajanje živali preko oziroma pod avtocestnim telesom je treba zagotoviti ustrezne prehode oziroma podhode v okviru mostov ali prepustov za vode. Za prehod visoke divjadi je želena tudi gradnja zelenega mostu na gozdnem območju Kupetinskega lesa.
Zaradi možnosti uničenja neevidentirane arheološke dediščine je treba poskrbeti za ustrezen nadzor v času gradnje avtoceste.
Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Ob odsekih AC, kjer se pričakuje prekomerna obremenitev okolja s hrupom je treba predvideti pasivno oziroma aktivno zaščito pred hrupom. V območju Občine Križevci je to na območju Bučečovcev.
Za obdelovalce zemlje je treba zagotoviti ustrezno število cestnih nadvozov preko avtoceste v povezavi z obstoječimi poljskimi potmi.
Usmeritve za varstvo prostora pred naravnimi in drugimi nesrečami
Za zagotovitev požarne varnosti objektov mora biti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila.
Vsi nasipi in regulacije vodotokov morajo biti utrjeni tako, da ne bo prihajalo do erozije zemljišč. Vodnogospodarske ureditve morajo zagotoviti varnost pred visokimi vodami in poplavami.
Za gradnjo avtoceste ni posebnih pogojev iz vidika obrambe.
Ostali pogoji
V lokacijskem načrtu je treba določiti tudi obveznosti investitorjev in izvajalcev v času izvajanja lokacijskega načrta ter določiti izdelavo monitoringa za spremljanje negativnih vplivov na sestavine okolja. V lokacijsekm načrtu morajo biti definirane tudi začasne prometne ureditve v času gradnje. Sestavni del lokacijskega načrta mora biti tudi poročilo o vplivih na okolje.

Spremeni in dopolni se kartografski del srednjeročnega plana, in sicer pregledni katastrski načrti v merilu 1:5000, navedeni že v 3. členu tega odloka, zaradi uskladitve namenskih površin z dolgoročnim planom.

Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ljutomer za območje Občine Križevci pričnejo veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.