Na podlagi 50. člena zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99) in statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Žalec na 16. seji dne 29. 6. 2000 sprejel

S tem odlokom zavaruje Občinski svet občine Žalec ribnik Vrbje z zaledjem zaradi izrednega biotopskega, ekosistemskega, hidrološkega in krajinskega pomena za naravni rezervat.

Naravni rezervat obsega celoten ribnik Vrbje z dotokom in iztokom ter s pripadajočim nasipom reke Savinje ter zaledje severovzhodno od ribnika med levim bregom Struge in Savinjo, vključno z nasipom in cesto v Griže. Meja zavarovanega območja je vrisana v temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000 (TTN-5) in preglednem katastrskem načrtu v merilu 1: 5000 (PKN – 5) in 1: 2880, ki so podani v prilogi.

Območje naravnega rezervata ribnik Vrbje z zaledjem se nahaja v k.o. Žalec.
Meja poteka od izhodiščne točke na zahodu – križišče kolovoza na severnem robu ribnika in poti po nasipu Savinje (parcela 1817/27) in teče proti vzhodu po severnem robu kolovoza, ki seka parcele 1817/127, 131, 139, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 170, 172, 173, 174, 175, 176, 177; 1817/87, 89, 92, 93, 96, 97, 100, 101, 104, 105 in 1817/106. Od tu poteka severno od kolovoza po južnem robu hmeljišč in seka parcele 1817/107, 108, 109, 110, 113, 114, 119, 120 do jarka – iztoka iz Struge. Nadalje poteka proti severu ob jarku po zahodnem robu parcele 1817/121 do Struge, prečka Strugo (parcela 1975/1) ter poteka po njenem severnem robu – levi breg proti vzhodu (parcele 1975/2, 3) do južnega roba ceste v Vrbje (S rob parcele 1911/2) in zahodnega roba ceste v Griže (V rob parcele 1892/4), seka Strugo (1975/5) in nasip Savinje – levi breg (1976/1). Po notranjem – obvodnem delu nasipa teče meja proti zahodu vse do izhodiščne točke.

Cilji zavarovanja naravnega rezervata ribnika Vrbje z zaledjem so:
– ohranitev vodnega in obvodnega ekosistema z avtohtonimi rastlinskimi in živalskimi vrstami,
– znanstveno-raziskovalno in študijsko delo,
– popestritev rekreacijske in turistične ponudbe območja.

Na celotnem zavarovanem območju, navedenem v 3. členu tega odloka, so dovoljene dejavnosti, ki so usklajene z ekosistemsko funkcijo:
– uporaba ribnika za ribogojstvo,
– gibanje obiskovalcev po kolovoznih poteh ali s strokovnim vodstvom,
– vzdrževanje kolovoznih poti po nasipu ribnika,
– vzdrževalna in ureditvena dela na obstoječih objektih, ki ne spreminjajo zunanjega videza objekta,
– ekstenzivna gospodarska raba travnikov in njiv,
– ohranjanje in obnova gozda.

Na celotnem zavarovanem območju so prepovedani vsi posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravni rezervat in prizadeli njegovo svojevrstnost:
– gradbena dela (graditev vseh vrst stavb, pomožnih objektov, cest in infrastrukturnih naprav),
– polaganje energetskih in komunalnih vodov v nadzemni in podzemni izvedbi (zatečeno stanje in vodi, predvideni z obstoječimi prostorskimi dokumenti so izjema),
– spreminjanje vodnega režima, izvajanje takšnih hidromelioracijskih ali regulacijskih posegov na varovanem območju in v okolici, katerih škodljive posledice bi bilo mogoče čutiti na ožji lokaliteti,
– odstranjevanje in požiganje obrežne in vodne vegetacije ter posameznih dreves in grmov,
– odstranjevanje ali nasipavanje zemlje ali kamnine,
– spreminjanje sestave zoocenoze z naseljevanjem neavtohtonih vrst,
– nabiranje, preganjanje in uničevanje živali,
– uničevanje ali poškodovanje gnezdišč ter prostorov, kjer se živali zadržujejo, hranijo in razmnožujejo,
– spreminjanje kulture rastišč in intenziviranje kmetijske proizvodnje, agromelioracije,
– zatiranje škodljivcev s kemičnimi zaščitnimi sredstvi,
– povzročanje hrupa, čolnarjenje na ribniku,
– umetno osvetljevanje živali, njihovih gnezdišč in bivališč,
– onesnaževanje površinskih in podzemnih vod,
– odlaganje vseh vrst odpadkov, kurjenje,
– vse druge dejavnosti, ki lahko bistveno ogrozijo zavarovano območje.
Ne glede na prepovedi varstveni režim s predhodnim soglasjem naravovarstvene službe dovoljuje:
– košnjo nasipov ribnika v času od 1. oktobra do 1. decembra,
– ureditev dela ribnika za ribogojstvo (vzrejni bazeni),
– praznjenje ribnika v jesenskem času med 1.10 in 15.11,
– ureditev območja za obisk javnosti (informacijske table, sprehajalne poti z opremo, opazovalnice…)
– manjša hidrotehnična dela za izboljšavo sedanjih in kreiranje novih habitatov za floro in favno (ureditev brežin, plitvin, izgradnja otočka, zasaditev grmovnih pasov...)
– posegati v obrežno in ostalo vegetacijo (npr. redčiti ali sekati drevje in grmovje, zasaditi bregove ipd.) in izkoriščati gozd v skladu z zakonom o gozdovih in gozdnogospodarskim načrtom ter zakonom o vodah,
– popravljati, vzdrževati in rekonstruirati obstoječe objekte, ceste in infrastrukturne objekte,
– vodnogospodarske ureditve za zaščito pred visokimi vodami,
– znanstveno raziskovati naravno dediščino.

Ustanovitelj naravnega rezervata je Občina Žalec, ki upravlja zavarovano območje v režijskem obratu, ustanovi v ta namen javni zavod ali podeli koncesijo.
Upravljanje zavarovanega območja se izvaja na podlagi načrta upravljanja zavarovanega območja.

Pristojni organi Občine Žalec, Upravne enote Žalec, javni zavodi in inšpekcijske službe Ministrstva za okolje in prostor so v okviru svojih pristojnosti dolžni preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti ali okrniti s tem sklepom opredeljene lastnosti naravnega rezervata.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom naravnega rezervata opravlja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.

Občina Žalec ima predkupno pravico pri nakupu v 3. členu navedenih zemljišč, ki so s tem odlokom razglašena za naravni rezervat.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS ter velja do sprejema odloka o razglasitvi, vendar najdlje dve leti.