Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o mladinskih svetih (ZMS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. julija 2000.

Ta zakon ureja položaj, delovanje, dejavnost ter financiranje Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti.

V Mladinski svet Slovenije se združujejo društva, zveze društev in mladinske organizacije v političnih strankah, registrirane po določbah zakona, ki ureja politične stranke, različnih družbenih, nazorskih in političnih usmeritev, ki opravljajo javno koristne dejavnosti za otroke in mladino, in ki imajo najmanj 70% članstva in 70% članov vodstva v starosti od 15 do 29 let.
V mladinske svete lokalnih skupnosti se združujejo društva, zveze društev in notranje organizacijske enote mladinskih organizacij v političnih strankah, registrirane po določbah zakona, ki ureja politične stranke, s sedežem v lokalni skupnosti, različnih družbenih, nazorskih in političnih usmeritev, ki opravljajo javno koristne dejavnosti za otroke in mladino, in ki imajo najmanj 70% članstva in 70% članov vodstva v starosti od 15 do 29 let.
Združevanja v Mladinski svet Slovenije in mladinske svete lokalnih skupnosti temelji na načelih svobodnega združevanja, enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja avtonomnosti vsake organizacije.

Mladinski svet Slovenije in mladinski svet lokalne skupnosti sta pravni osebi zasebnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in temeljni akt.

Mladinski svet Slovenije in mladinski sveti lokalnih skupnosti imajo temeljni akt, s katerim uredijo:
– ime in sedež;
– cilje in načela po katerih delujejo;
– način včlanjevanja, pogoje za članstvo, prenehanje članstva društev, zveze društev in mladinskih organizacij v političnih strankah ter prenehanje sveta;
– organe, njihovo sestavo, način volitev in razrešitev njihovih članov ter mandatno dobo in pristojnosti organov;
– način zagotavljanja javnosti dela;
– naloge in dejavnosti, ki jih opravljajo, in zastopanje v pravnem prometu;
– vire materialnih sredstev in način nadzora nad razpolaganjem s sredstvi;
– način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;
– druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanja v skladu z zakonom ter njenimi cilji in načeli.
Temeljni akt sprejmejo Mladinski svet Slovenije in mladinski sveti lokalnih skupnosti z dvetretjinsko večino svojih članov.

Mladinski svet Slovenije in mladinski svet lokalne skupnosti v skladu s temeljnim aktom:
– izvaja dejavnosti s področja socialne politike otrok in mladine, vzgoje in izobraževanja, prostočasnih dejavnosti, kulture, javnega obveščanja in mednarodnega sodelovanja;
– zagotavlja pogoje za delovanje in razvoj interesnih oblik združevanja mladih;
– omogoča sodelovanje mladih pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki vplivajo na življenje in delo mladih;
– opravlja druge naloge za uveljavljanje interesov mladih, opredeljenih s temeljnim aktom.

Vlada, ministrstva in drugi državni organi ter organi lokalnih skupnosti morajo pred določanjem predlogov zakonov in drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, o tem obvestiti Mladinski svet Slovenije oziroma mladinske svete lokalnih skupnosti.

Sredstva za delovanje pridobiva Mladinski svet Slovenije in mladinski svet lokalne skupnosti:
– iz proračuna Republike Slovenije in proračunov lokalnih skupnosti na podlagi predloženega programa,
– s članarino,
– iz naslova premoženjskih pravic,
– z darili in volili,
– s prispevki donatorjev,
– iz lastne dejavnosti,
– iz drugih virov.

Mladinski svet Slovenije in mladinski sveti lokalnih skupnosti lahko neposredno opravljajo pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon.
Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z nameni in nalogami Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti ter se lahko opravlja v obsegu, potrebnem za njihovo doseganje.
Prihodki iz pridobitnih dejavnosti ne smejo predstavljati pretežnega dela vseh prihodkov Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti.
Presežek prihodkov nad odhodki, ki je dosežen z neposrednim opravljanjem pridobitne dejavnosti, se sme uporabiti le za doseganje namenov in nalog Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti, v skladu s temeljnim aktom.
Vsaka delitev premoženja Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti med njegove člane je nična.

Finančno in materialno poslovanje in razpolaganje s pridobljenimi sredstvi poteka pod pogoji in na način, določen s tem zakonom in akti Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti.
Podatki o finančnem in materialnem poslovanju se izkazujejo v skladu s predpisi o računovodstvu.
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih Mladinski svet Slovenije in mladinski sveti lokalnih skupnosti prejmejo za izvajanje dejavnosti, opravlja računsko sodišče.

Za registracijo Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti je pristojna upravna enota, na območju katere je sedež sveta (v nadaljevanju: pristojni organ).
O pritožbah zoper odločbe pristojnega organa odloča ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport.
O zahtevi za registracijo, odločitvi pristojnega organa in spremembah temeljnega akta ali zastopnika se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja društva.

Register Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti vodi in upravlja ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport.
Podatki, vpisani v register Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti, so javni.

Mladinski svet Slovenije in mladinski sveti lokalnih skupnosti lahko prenehajo po volji članov.

Mladinski svet Slovenije in mladinski sveti lokalnih skupnosti lahko sprejmejo sklep o prenehanju.
O sklepu iz prejšnjega odstavka mora zastopnik Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti v 30 dneh obvestiti pristojni organ.
Sklepu mora biti priloženo poročilo o razpolaganju s sredstvi, iz katerega je razviden obseg sredstev, način poravnave obveznosti, višina javnih sredstev in njihova vrnitev proračunu ter prenos premoženja na državo ali lokalno skupnost.
O ravnanju pristojnih organov v primeru prenehanja Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti po volji članov in prenosu premoženja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja društva.

S kaznijo od 250.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje svet, ki:
1. prekoračuje področje dejavnosti, določene s temeljnim aktom (4. člen);
2. opravlja dejavnost, ki ni v skladu z nameni in nalogami sveta (drugi odstavek 8. člena);
3. ne porabi ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki za izvajanje osnovne dejavnosti sveta (četrti odstavek 8. člena);
4. neresnično izkazuje podatke o finančno-materialnem poslovanju (drugi odstavek 9. člena);
5. spremeni temeljni akt ali zastopnika društva in ne vloži zahteve za spremembo registracije (tretji odstavek 10. člena).
Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi zastopnik sveta.

Mladinski svet Slovenije, ki je bil ustanovljen 25. aprila 1990 in od 21. aprila 1995 vpisan v poslovnem registru Slovenije pod identifikacijsko matično številko 5623545, se preoblikuje v Mladinski svet Slovenije iz prvega odstavka 3. člena tega zakona. Akt o preoblikovanju sprejme zbor Mladinskega sveta Slovenije najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
V aktu o preoblikovanju se opredelijo spremembe, ki so nujne za izvedbo preoblikovanja in so v skladu z določbami tega zakona. V aktu se določi tudi prenos premoženja in prehod zaposlenih ter rok za izvolitev novih organov Mladinskega sveta Slovenije.
Do izvolitve novih organov vodita Mladinski svet Slovenije dosedanji predsednik in izvršni odbor.
Mladinski svet Slovenije iz prvega odstavka 3. člena tega zakona obstaja od vpisa preoblikovanja v register.

Zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.