Na podlagi 7. in 26. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99), 8. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 45/94 in 8/96) je Vlada Republike Slovenije na 8. seji dne 20. 7. 2000 sprejela

S tem sklepom Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu ustanovitelj) za dosego ciljev iz 3. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99) (v nadaljnjem besedilu: zakon o standardizaciji), ustanavlja Slovenski inštitut za standardizacijo (v nadaljnjem besedilu: inštitut) kot slovenski nacionalni organ za standarde.
Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvaja Vlada Republike Slovenije.

Ime inštituta: Slovenski inštitut za standardizacijo.
Ime inštituta v angleškem jeziku: Slovenian Institute for Standardization.
Skrajšano ime inštituta: SIST.
Sedež inštituta: Ljubljana, Kotnikova 6.

Inštitut je pravna oseba javnega prava, za katero se uporabljajo določbe zakonov in drugih predpisov, ki veljajo za javne zavode, kolikor zakon o standardizaciji ne ureja posameznih vprašanj drugače.

Dejavnosti inštituta v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 13/95, 33/95, 15/96, 89/98 in 12/99) so:

DE/22.110       Izdajanje knjig
DE/22.130       Izdajanje revij in periodike
DE/22.150       Drugo založništvo
DE/22.220       Drugo tiskarstvo
DE/22.230       Knjigoveštvo in dodelava
DE/22.240       Priprava in proizvodnja tiskovnih sestavkov
DE/22.250       Druge s tiskarstvom povezane storitve
DE/22.330       Razmnoževanje računalniških zapisov
G/51.190        Posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov
G/52.471        Dejavnost knjigarn
G/52.472        Trgovina na drobno s časopisi in revijami
G/52.610        Trgovina na drobno po pošti
K/72.200        Programiranje
K/72.300        Obdelava podatkov
K/72.400        Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami
K/72.600        Druge računalniške dejavnosti
K/73.10         Raziskave in eksperimentalni razvoj na področju
                naravoslovja in tehnologije
K/73.20         Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
                družboslovja in humanistike
K/74.140        Podjetniško in poslovno svetovanje
K/74.300        Tehnično preizkušanje in svetovanje
K/74.400        Oglaševanje
K/74.831        Prevajanje
K/74.832        Fotokopiranje in drugo razmnoževanje
K/74.841        Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
K/74.843        Druge poslovne dejavnosti
L/75.130        Dejavnost javnih ustanov za pospeševanje poslovnih 
                dejavnosti
M/80.422        Drugo izobraževanje
O/91.120        Dejavnost strokovnih združenj
O/92.511        Dejavnost knjižnic
O/92.512        Dejavnost arhivov
O/93.05         Druge storitvene dejavnosti.

Inštitut opravlja naslednje naloge:
– pripravlja, sprejema, izdaja in vzdržuje slovenske nacionalne standarde ter druge dokumente s področja slovenske nacionalne standardizacije,
– vodi register slovenskih nacionalnih standardov,
– zbira, ureja in posreduje standarde in druge dokumente s področja standardizacije,
– posreduje informacije s področja standardizacije,
– vzpostavlja in vzdržuje baze podatkov o standardih in drugih dokumentih s področja standardizacije ter posreduje informacije iz baz podatkov,
– spremlja in posreduje podatke o programih evropske in mednarodne standardizacije,
– izdaja glasilo, ki je namenjeno objavam o sprejetih slovenskih nacionalnih standardih ter informacijam o drugih dokumentih s področja standardizacije in z njo povezanih dejavnosti,
– promovira uporabo slovenskih nacionalnih standardov, potrjuje skladnost proizvodov, procesov ali storitev s slovenskimi nacionalnimi standardi SIST,
– usposablja s področja dejavnosti standardizacije in uporabe standardov,
– predstavlja interese slovenske nacionalne standardizacije v mednarodnih, evropskih in drugih nacionalnih organizacijah za standardizacijo, s katerimi samostojno sklepa sporazume oziroma pogodbe,
– izvaja obveznosti, ki izhajajo iz članstva v mednarodnih in evropskih organizacijah za standardizacijo,
– izvaja druge naloge v skladu s predpisi in sklenjenimi mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo,
– opravlja naloge in storitve, določene s statutom.
Dejavnost se ne opravlja kot javna služba. V soglasju z ustanoviteljem lahko inštitut opravlja tudi druge dejavnosti.

Član inštituta lahko postane državljan Republike Slovenije ali pravna oseba, ustanovljena po pravu Republike Slovenije s sedežem v Republiki Sloveniji. Članstvo v inštitutu se pridobi s pisno prijavo in teče od dne, ko je inštitut prejel podpisano pristopno izjavo, skupaj z dokazilom o plačani članarini.

Član inštituta ima pravico sodelovati pri delu in upravljanju inštituta s tem:
– da se udeležuje zasedanj skupščine in na njih glasuje,
– da lahko sodeluje pri volitvah drugih organov inštituta,
– da po predstavnikih sodeluje pri delu drugih organov inštituta in pri delu tehničnih delovnih teles.
Član inštituta je dolžan plačevati inštitutu članarino, ki se za negospodarske in gospodarske organizacije določi glede na naravo dejavnosti, letni prihodek oziroma proračun in število zaposlenih.
Za fizične osebe se članarina določi v odstotku od povprečne bruto plače za preteklo leto v Republiki Sloveniji.
Način določanja članarine, določanje višine članarine za posamezno leto ter način odmere in plačevanja članarine se uredi s splošnim aktom inštituta, ki ga sprejme upravni odbor.
Druge pravice, obveznosti in druge ugodnosti člana inštituta ter vprašanja v zvezi s članstvom in prenehanjem članstva, razen tistih, ki jih ureja zakon, ureja statut.

Organi inštituta so:
– skupščina,
– predsednik inštituta,
– upravni odbor,
– direktor,
– strokovna sveta.

Delo inštituta usmerja in vodi skupščina, ki jo sestavljajo vsi člani inštituta ter pet predstavnikov ustanovitelja z različnih področij nacionalne standardizacije (v nadaljnjem besedilu: člani skupščine).
Predstavnike ustanovitelja imenuje Vlada Republike Slovenije.
Skupščina opravlja naslednje naloge:
– sprejema statut, njegove spremembe in dopolnitve s soglasjem ustanovitelja,
– sprejema letni program dela in druge programske akte inštituta s soglasjem ustanovitelja,
– imenuje predstavnike v upravni odbor izmed članov inštituta,
– izvoli predsednika inštituta izmed članov skupščine,
– obravnava letno poročilo o delu, finančni načrt in zaključni račun inštituta,
– odloča o izključitvi člana inštituta,
– opravlja druge naloge, določene s statutom.
V skladu s tretjim odstavkom 21. člena zakona o standardizaciji lahko skupščina za sprejem spremembe letnega programa pooblasti upravni odbor. Upravni odbor lahko sprejme spremembe letnega programa dela po predhodnem soglasju ustanovitelja.

Vsak član skupščine ima na zasedanju skupščine en glas.
Skupščina veljavno odloča, če je na zasedanju navzoča vsaj tretjina članov inštituta.
Skupščina sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov skupščine, razen statuta, ki se sprejme z dvetretinjsko večino glasov navzočih članov.
Način dela skupščine podrobneje ureja poslovnik skupščine.

Predsednik inštituta predstavlja inštitut, sklicuje in vodi zasedanje skupščine ter opravlja druge naloge, ki so določene s statutom.
Predsednik inštituta se izvoli z večino glasov navzočih članov skupščine za štiri leta in je po preteku tega obdobja lahko ponovno izvoljen.
Postopek izvolitve podrobneje urejata statut in poslovnik skupščine.

Inštitut ima sedemčlanski upravni odbor, ki ga sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, dva predstavnika članov inštituta, en predstavnik delavcev in predsednik inštituta.
Predstavnike ustanovitelja imenuje Vlada Republike Slovenije. Predstavnike članov inštituta imenuje skupščina izmed članov inštituta. Delavci inštituta izvolijo svojega predstavnika z neposrednimi in tajnimi volitvami.
Vsak član upravnega odbora ima en glas.
Upravni odbor opravlja naslednje naloge:
– odloča o poslovanju inštituta,
– skrbi za izvajanje letnega programa dela in drugih programskih aktov inštituta,
– odloča o spremembi letnega programa dela po pooblastilu skupščine v skladu s tretjim odstavkom 21. člena zakona o standardizaciji po predhodnem soglasju ustanovitelja,
– sprejme letno poročilo o delu, finančni načrt in zaključni račun inštituta v soglasju z ustanoviteljem,
– sprejema merila za nagrajevanje članov skupščine, upravnega odbora in strokovnih svetov s soglasjem ustanovitelja,
– predlaga skupščini odločitve iz njene pristojnosti in skrbi za pripravo zasedanj skupščine,
– imenuje člane strokovnih svetov izmed članov inštituta,
– imenuje in razrešuje direktorja,
– odloča o zahtevah za varstvo pravic delavcev inštituta,
– sprejme splošni akt, ki ureja postopek sprejemanja slovenskih nacionalnih standardov ter drugih dokumentov s področja slovenske nacionalne standardizacije,
– sprejme splošni akt, ki določa način določanja članarine, določanje višine članarine za posamezno leto ter način odmere in plačevanja članarine,
– sprejme splošni akt, ki ureja cene storitev inštituta,
– sprejme splošni akt, ki določa pravila za uporabo nacionalnega znaka skladnosti s slovenskimi nacionalnimi standardi SIST,
– sprejema splošne akte inštituta, razen če je za posamezni splošni akt določeno s tem sklepom ali statutom, da ga sprejme kak drug organ, nadzoruje izvrševanje splošnih aktov iz svoje pristojnosti in sprejema sklepe, s katerimi se odpravljajo posledice kršitev,
– v soglasju z ustanoviteljem sprejme akt o sistemizaciji delovnih mest,
– opravlja druge naloge, določene s statutom.

Upravni odbor vodi predsednik inštituta.
Upravni odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča več kot polovica njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Način dela upravnega odbora podrobneje ureja poslovnik upravnega odbora.

Direktor organizira ter vodi delo in poslovanje inštituta, zastopa inštitut kot pravno osebo brez omejitev, je odgovoren za zakonitost dela in poslovanja inštituta, za strokovno delo inštituta ter opravlja druge naloge, določene z zakonom o standardizaciji, sklepom o ustanovitvi in statutom.
Direktor odloča o pravicah in obveznostih zaposlenih v inštitutu v zvezi z delovnimi razmerji.
Direktor ne sme biti član nadzornega sveta ali član organa upravljanja pri članu inštituta.

Mandat direktorja je 5 let od dneva imenovanja. Po preteku tega obdobja je lahko ponovno imenovan.

Razpis za imenovanje direktorja se objavi v sredstvih javnega obveščanja.
Pogoji, ki jih mora kandidat izpolnjevati, so:
– univerzitetna izobrazba,
- 10 let delovnih izkušenj,
– izkušnje na področju standardizacije ali z njo povezanih dejavnosti,
– sposobnost za organiziranje ter vodenje dela,
– aktivno znanje angleškega jezika,
– pasivno znanje drugega svetovnega jezika,
– drugi pogoji, določeni z zakonom.

Za usmerjanje strokovnega dela ima inštitut dva strokovna sveta: strokovni svet za splošno področje in strokovni svet za področje elektrotehnike, informacijske tehnologije in telekomunikacij.
Člane posameznega strokovnega sveta imenuje upravni odbor izmed priznanih strokovnjakov na področju ali področjih, za katera je strokovni svet ustanovljen.
Predstavnika ustanovitelja imenuje Vlada Republike Slovenije.
Število članov posameznega strokovnega sveta se določi s statutom.
Strokovni svet na svojem strokovnem področju opravlja naslednje naloge:
– skrbi za izvajanje letnega programa dela in drugih programskih aktov inštituta, ki se nanašajo na pripravo in sprejemanje slovenskih nacionalnih standardov ter drugih standardizacijskih dokumentov;
– sprejema slovenske nacionalne standarde in druge standardizacijske dokumente v skladu s statutom;
– odloča o strokovnih vprašanjih s področja dela inštituta;
– pripravlja strokovne podlage za letni program in druge programske akte inštituta;
– upravnemu odboru in direktorju daje predloge in mnenja o organizaciji dela inštituta;
– oblikuje potrebna tehnična delovna telesa za izvajanje letnega programa dela;
– sprejema splošne akte, ki se nanašajo na delovanje tehničnih delovnih teles;
– opravlja druge naloge, določene s statutom.

Strokovni svet vodi predsednik strokovnega sveta, ki ga izvoli strokovni svet izmed svojih članov.
Predsednika strokovnih svetov imata pravico in dolžnost sodelovati na zasedanjih skupščine in sejah upravnega odbora, vendar nimata pravice glasovati.
Strokovni svet veljavno odloča, če je na seji navzoča več kot polovica njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Način dela strokovnega sveta podrobneje ureja poslovnik strokovnega sveta.

Inštitut pridobiva sredstva za delo:
– iz državnega proračuna,
– s članarino;
– s prodajo standardizacijskih dokumentov in glasila inštituta;
– s plačili za storitve;
– iz drugih virov.
Inštitut lahko pridobi sredstva iz drugih virov le s soglasjem ustanovitelja.

Izvajanje nalog iz prvega odstavka 5. člena in iz 6. člena zakona o standardizaciji, vključno s plačilom članarin mednarodnim (ISO, IEC) in evropskim organizacijam (CEN, CENELEC, ETSI) za standardizacijo, se financira iz državnega proračuna.
Višina financiranja iz državnega proračuna se določi na podlagi letnega programa dela. Inštitut predloži finančni načrt in program dela za naslednje leto Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, najpozneje do 1. 9. tekočega leta. Na finančni načrt in program dela poda soglasje Vlada Republike Slovenije.
Inštitut lahko poleg nalog iz 5. in 6. člena zakona o standardizaciji opravlja za potrebe ministrstev tudi druge naloge in neposredno z njimi sklene ustrezno pogodbo.
Pri določitvi obsega financiranja iz državnega proračuna se upoštevajo tudi predvideni obseg vplačanih članarin, plačil za slovenske nacionalne standarde in sredstva iz drugih virov.
Po sprejemu državnega proračuna se po potrebi v letnem programu dela planirani obseg izvajanja nalog iz prvega odstavka tega člena prilagodi obsegu financiranja za tisto leto.

Inštitut je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Inštitut odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.

O razpolaganju presežka prihodkov nad odhodki, ki nastane pri izvajanju nalog, ki se financirajo v skladu s prvim odstavkom 21. člena zakona o standardizaciji, odloča ustanovitelj.
O kritju morebitnega primanjkljaja, ki nastane pri izvajanju nalog iz prejšnjega odstavka, odloča ustanovitelj.
Presežek prihodkov nad odhodki, ki nastane pri izvajanju nalog iz drugega odstavka 5. člena zakona o standardizaciji, sme inštitut v soglasju z ustanoviteljem uporabiti za razvoj svoje dejavnosti.
Primanjkljaja, ki nastane pri izvajanju nalog iz prejšnjega odstavka, ustanovitelj ne krije.

Ustanovitelj odgovarja za obveznosti inštituta do višine sredstev, ki so predvidena v proračunu ustanovitelja za izvajanje letnega programa dela iz prvega odstavka 21. člena zakona o standardizaciji. Za druge obveznosti inštituta ustanovitelj ne odgovarja.

Ustanovitelj zaradi zagotovitve ustreznega poslovanja inštituta in smotrne porabe proračunskih sredstev izvaja nadzor nad delom inštituta v skladu z veljavnimi predpisi.
Medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in inštituta se določijo z letno pogodbo.

Za urejanje delovnih razmerij v inštitutu se uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj in plače zaposlenih v javnem sektorju.
Do sprejema zakona, ki bo urejal položaj javnih uslužbencev, se za zaposlene v inštitutu uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj zaposlenih v javnih zavodih, in določbe ter količniki zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94 in 36/96), ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih in določila kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91) ter določbe normativnega dela kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost.

Do imenovanja direktorja inštituta v skladu s četrtim odstavkom 12. člena tega sklepa opravlja njegove naloge vršilec dolžnosti direktorja, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije.
Zaradi priprav za začetek dela inštituta vršilec dolžnosti direktorja:
– pripravi vse potrebno in predlaga vpis ustanovitve inštituta v sodni register,
– sprejme začasni program dela v soglasju z ustanoviteljem,
– sprejme začasni finančni načrt v soglasju z ustanoviteljem,
– sklene pogodbo z ustanoviteljem glede proračunskega financiranja inštituta,
– v soglasju z ustanoviteljem poskrbi za zagonska sredstva inštituta,
– v soglasju z ustanoviteljem sprejme začasni akt o sistemizaciji delovnih mest,
– sklene sporazum o prevzemu delavcev v skladu z 28. členom zakona o standardizaciji,
– sklepa delovna razmerja,
– določi začasno članarino do ureditve v skladu z zakonom o standardizaciji in tem sklepom,
– določi začasne cene storitev inštituta v skladu z zakonom o standardizaciji in tem sklepom,
– na primeren način javno pozove fizične in pravne osebe, ki lahko postanejo člani inštituta, da se včlanijo,
– pozove ustanovitelja, da imenuje svoje predstavnike v skupščino,
– skliče prvo zasedanje skupščine inštituta, predlaga sprejem statuta in vodi zasedanje skupščine do izvolitve predsednika inštituta,
– pozove ustanovitelja, da imenuje svoja predstavnika v upravni odbor,
– pred prvo sejo upravnega odbora poskrbi, da delavci na neposrednih in tajnih volitvah izvolijo svojega predstavnika za člana upravnega odbora,
– pozove ustanovitelja, da imenuje svojega predstavnika v strokovni svet za splošno področje in v strokovni svet za področje elektrotehnike, informacijske tehnologije in telekomunikacij,
– opravi vse potrebno glede standardizacijskega dela in opravlja vlogo strokovnih svetov do njihove ustanovitve,
– skliče prvo zasedanje in vodi strokovna sveta do imenovanja predsednika posameznega strokovnega sveta,
– opravi druga potrebna dejanja za začetek dela inštituta.

Inštitut začne z delom najkasneje 1. 7. 2001, s tem da vršilec dolžnosti direktorja obvesti ustanovitelja, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
– vpis inštituta v sodni register,
– odprt žiro račun,
– zagotovljeni ustrezni prostori za delo,
– zagotovljena ustrezna finančna sredstva na žiro računu inštituta s strani ustanovitelja, namenjena za ustanovitev in začetek dela inštituta,
– sklenjene pogodbe o zaposlitvi delavcev inštituta.

Pravico do udeležbe in glasovanja na ustanovnem zasedanju skupščine imajo imenovani predstavniki ustanovitelja in tiste pravne in fizične osebe, katerih podpisane pristopne izjave, skupaj z dokazilom o plačani začasni članarini je inštitut prejel vsaj teden dni pred ustanovnim zasedanjem.
Skupščina na ustanovnem zasedanju veljavno odloča, če je navzočih vsaj polovica prijavljenih.
Skupščina na ustanovnem zasedanju sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov skupščine, razen statuta, ki se sprejme z dvetretinjsko večino glasov navzočih članov. Vsak član skupščine ima na zasedanju skupščine en glas.
Na ustanovnem zasedanju izvoli skupščina predsednika inštituta na pisni predlog prijavljenega člana inštituta oziroma predstavnika ustanovitelja. Obravnavajo se le tisti predlogi, ki jih inštitut prejme vsaj teden dni pred zasedanjem skupščine.

Inštitut prevzame tehnične odbore urada za standardizacijo in meroslovje, ko začne z delom, na način, da ti postanejo tehnični odbori inštituta. Delavci Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje so do prerazporeditve na delovna mesta v inštitutu v dosedanjem obsegu odgovorni za izvajanje dejavnosti slovenske nacionalne standardizacije in koordiniranje strokovnih delovnih teles.

Začasni akt iz sedme alinee drugega odstavka 26. člena tega sklepa mora omogočiti prerazporeditev delavcev z Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje na inštitut na način, da se ne poslabšajo njihove pravice in obveznosti iz delovnega razmerja.

Sredstva za ustanovitev in začetek dela inštituta zagotovi ustanovitelj.
Finančna sredstva za delovanje inštituta se v letu ustanovitve zagotovijo na osnovi pogodbe, ki jo skleneta inštitut in Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje. Višina in namen finančnih sredstev se določi na podlagi začasnega programa dela in začasnega finančnega načrta inštituta.
Ustanovitelj prenese inštitutu v njegovo neodplačno uporabo materialna sredstva in opremo Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje, ki so namenjena za izvajanje nalog na področju standardizacije.
Prenos materialnih sredstev in opreme iz prejšnjega odstavka se podrobno uredi s pogodbo med Uradom Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje in inštitutom.
Upoštevajoč določbe iz 3. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) je inštitut do morebitnega statusnega preoblikovanja posredni uporabnik proračuna.

Ustanovitelj zagotovi inštitutu potrebne prostore za delo.
Z dnem začetka dela, do zagotovitve ustreznejših prostorov, inštitut uporablja prostore na Kotnikovi ulici 6 v Ljubljani, ki so bili do sedaj v uporabi sektorja za standardizacijo in informacijskega centra Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.

Strokovna in administrativna dela na področju splošnih in kadrovskih zadev, vključno z urejanjem prehoda delavcev do začetka dela inštituta, opravlja Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.

Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.