Na podlagi osemintridesete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95, 16/96, 98/99, 101/99 in 8/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa pogoje, pod katerimi se lahko daje v promet živalsko seme, pridobljeno v odobrenih osemenjevalnih središčih, predpisuje obliko zdravstvenega potrdila za živalsko seme ter določa veterinarski inšpekcijski nadzor in postopek uničenja zdravstveno neustreznega semena v osemenjevalnem središču in v prometu.
Pravilnik se nanaša na bikovo, žrebčevo, merjaščevo, ovnovo in kozlovo seme.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi pomenijo:
1. Odobreno osemenjevalno središče je pooblaščena organizacija, ki redi plemenjake za pridobivanje in promet z njihovim semenom in izpolnjuje predpisane veterinarsko-sanitarne pogoje.
2. Veterinar osemenjevalnega središča je strokovni delavec veterinarske postaje osemenjevalnega središča, ki je pooblaščen in odgovoren za delo ter stalen nadzor v osemenjevalnem središču.
3. Pristojni organ za veterinarstvo je Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS).
4. Veterinarska registrska številka je številka, ki jo po opravljenem postopku odobritve osemenjevalnemu središču podeli VURS.
5. Živalsko seme je pripravljen oziroma razredčen ejakulat plemenjaka v svežem ali konzerviranem stanju (v nadaljnjem besedilu: seme).
6. Serija semena so osemenjevalne doze, pripravljene iz ejakulata istega plemenjaka, pridobljene istega dne. Če sta isti dan pridobljena dva ali več ejakulatov istega plemenjaka, jih je pred pripravo osemenjevalnih doz potrebno združiti.
7. Zdravstveno potrdilo za seme je dokument, s katerim se dokazuje, da so plemenjaki, od katerih je bilo seme pridobljeno, prosti kužnih bolezni (v nadaljnjem besedilu: zdravstveno potrdilo).
8. Pošiljka semena pomeni količino ene ali več serij semena, za katero je bilo izdano eno zdravstveno potrdilo.
9. Promet obsega dajanje semena v javno potrošnjo.

Seme da lahko v promet le odobreno osemenjevalno središče, če:
– je osemenjevalno središče pod stalnim veterinarskim nadzorom;
– je seme pridobljeno v odobrenem osemenjevalnem središču oziroma skladiščeno v prostoru za skladiščenje odobrenega osemenjevalnega središča;
– plemenjaki izhajajo iz rej, ki so 30 dni pred in 30 dni po pridobivanju semena proste bolezni, ki jih določajo predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost in sistematične preiskave plemenskih živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov;
– so plemenjaki in osemenjevalno središče prosti stekline in vraničnega prisada;
– plemenjaki na dan odvzema semena ne kažejo kliničnih znakov bolezni;
– so prostori za pridobivanje semena ustrezno higiensko vzdrževani;
– je oprema za pridobivanje semena ustrezno razkužena ali sterilizirana;
– plemenjaki niso bili v naravnem pripustu vsaj 30 dni pred jemanjem semena;
– so bili plemenjaki, katerih seme se daje v promet, v osemenjevalnem središču neprekinjeno vsaj 30 dni pred odvzemom semena;
– seme izpolnjuje predpisane pogoje glede vsebnosti patogenih mikroorganizmov ali povzročiteljev kužnih bolezni, minimalnih pogojev za oploditveno sposobnost, semenu dodanih antibiotikov, dodatkov k razredčevalcu semena, označevanja embalaže semena in postopka shranjevanja semena.

Če se seme uvaža, mora izhajati iz osemenjevalnega središča, ki ga je odobril pristojni organ v državi pridobivanja semena.

Bikovo seme se lahko daje v promet, če biki:
– niso bili cepljeni proti slinavki in parkljevki;
– izhajajo iz osemenjevalnih središč, ki so bili vsaj tri mesece pred in 30 dni po pridobivanju semena prosti slinavke in parkljevke in v njihovi okolici (polmer 10 km) vsaj 30 dni pred pridobivanjem semena ni bilo nobenega primera slinavke in parkljevke.

Žrebci, katerih seme se daje v promet, morajo:
a) biti pregledani vsaj 14 dni po vključitvi žrebca v osemenjevalno središče in vsaj enkrat letno na začetku plemenilne sezone na:
– kužno malokrvnost z imuno difuzijskim testom v agar gelu (Cogginsov test), pri čemer mora biti rezultat preiskave negativen;
– konjski arteritis s serum nevtralizacijskim testom v razredčitvi 1 proti 4 za dokaz protiteles ali na test izolacije virusa; vsaj eden od testov mora imeti negativni rezultat;
– infekciozni metritis kopitarjev, in sicer dvakrat v razmaku 7 dni v vzorcu predsemenske tekočine ali semena in genitalnih brisov prepucija, uretre in fosse urethralis, pri čemer mora biti rezultat preiskave negativen.
b) izhajati iz osemenjevalnega središča, v katerem ni bilo kliničnih znakov konjskega arteritisa 30 dni pred odvzemom semena in infekcioznega metritisa kopitarjev 60 dni pred odvzemom semena.
Če se žrebec stalno nahaja v osemenjevalnem središču in ni bil noben kopitar iz osemenjevalnega središča v stiku s kopitarji nižjega zdravstvenega statusa kot je v osemenjevalnem središču, se pri njem opravljajo preiskave v skladu s prejšnjim odstavkom.
Če pa se žrebec ne nahaja stalno v osemenjevalnem središču oziroma so kopitarji v osemenjevalnem središču prišli v stik z drugimi kopitarji nižjega zdravstvenega statusa kot je v osemenjevalnem središču, se pri njem opravljajo naslednje preiskave:
a) na kužno malokrvnost, konjski arteritis ter infekciozni metritis kopitarjev:
– vsaj enkrat letno na začetku plemenilne sezone in
– vsaj 14 dni pred prvim pridobivanjem semena; ter
b) na konjski arteritis:
– tudi največ 30 dni pred vsakim naslednjim pridobivanjem semena; ter
c) na kužno malokrvnost:
– tudi vsakih 120 dni v obdobju pridobivanja semena.
Kadar se daje v promet zamrznjeno žrebčevo seme, se lahko preiskave iz prejšnjih odstavkov tega člena opravijo med obvezno tridesetdnevno izolacijo semena pred skladiščenjem, vendar ne prej kot 14 dni po odvzemu semena.

Merjaščevo seme se lahko daje v promet, če merjasci:
– ne izhajajo iz rej nižjega zdravstvenega statusa kot je v osemenjevalnem središču;
– izhajajo iz osemenjevalnih središč, ki so bili vsaj tri mesece pred in 30 dni po pridobivanju semena poleg bolezni iz tretje alinee 3. člena tega pravilnika prosti tudi slinavke in parkljevke in v njihovi okolici (polmer 10 km) vsaj 30 dni pred pridobivanjem semena ni bilo nobenega primera slinavke in parkljevke.

Ovnovo seme se lahko daje v promet, če ovni:
– ne izhajajo iz rej nižjega zdravstvenega statusa kot je v osemenjevalnem središču;
– izhajajo iz osemenjevalnih središč, v katerih ni bilo 30 dni pred pridobivanjem semena poleg bolezni iz tretje alinee 3. člena tega pravilnika tudi vraničnega prisada, stekline, kužne agalakcije ovac, maedi visne in pulmonalne adenomatoze ovac.

Kozlovo seme se lahko daje v promet, če kozli:
– ne izhajajo iz rej nižjega zdravstvenega statusa kot je v osemenjevalnem središču;
– izhajajo iz osemenjevalnih središč, v katerih ni bilo 30 dni pred pridobivanjem semena poleg bolezni iz tretje alinee 3. člena tega pravilnika tudi vraničnega prisada, stekline, kužne agalakcije koz in kozjega virusnega arteritisa/encefalitisa.

Če je predmet prometa seme plemenjakov, pri katerih iz spremljajoče dokumentacije ni mogoče zanesljivo ugotoviti zdravstvene ustreznosti v skladu s tem pravilnikom, minister, pristojen za veterinarstvo in živinorejo (v nadaljnjem besedilu: minister) z odločbo v upravnem postopku imenuje strokovno komisijo (v nadaljnjem besedilu: komisija) izmed strokovnjakov veterinarske in živinorejske stroke.
Komisija določi vrsto preiskav na bolezni in število potrebnih vzorcev semena v semenski oziroma genski banki v osemenjevalnem središču za preiskave. Na podlagi rezultatov preiskav komisija poda mnenje o zdravstveni ustreznosti semena iz prejšnjega odstavka ter ga posreduje ministru. Minister na podlagi mnenja komisije z odločbo v upravnem postopku odloči o nadaljnji uporabi semena v semenski oziroma genski banki.
Če ni mogoče opraviti predpisanih diagnostičnih preiskav semena, komisija predlaga pogoje osemenjevanja s takim semenom. Minister na podlagi mnenja komisije izda odločbo v upravnem postopku, iz katere morajo biti razvidni pogoji in način uporabe semena in predpisane preiskave. Preiskave se pričnejo opravljati 30 dni po osemenitvi.

Pošiljka semena ene ali več serij semena sme v promet le, če jo spremlja zdravstveno potrdilo in se prevaža z istim prevoznim sredstvom za znanega prejemnika.
Zdravstveno potrdilo izda veterinar osemenjevalnega središča, ki s svojim podpisom potrjuje, da seme, ki je predmet prometa, ustreza pogojem iz tega pravilnika.
Obrazci zdravstvenih potrdil za posamezne živalske vrste plemenjakov so sestavni del tega pravilnika in so kot priloge 1 do 5 objavljeni skupaj z njim.

Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika najmanj dvakrat letno opravi veterinarska inšpekcija.

Če veterinarski inšpektor odredi uničenje semena v prometu, ki ne ustreza predpisanim pogojem, ali če minister izda odločbo o uničenju semena iz drugega odstavka 10. člena tega pravilnika, se seme uniči v osemenjevalnem središču pod nadzorom komisije. O uničenju semena se vodi zapisnik, ki ga podpiše veterinar osemenjevalnega središča in člani komisije.
Zdravstveno neustrezno seme je treba uničiti s postopkom sterilizacije.
Kadar seme po svojih biokemijskih in morfoloških lastnostih ne izpolnjuje minimalnih pogojev za oploditveno sposobnost, se tako seme uniči s postopkom sterilizacije ali denaturiranja.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.