Na podlagi tretjega odstavka 41. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 1/96 in 44/97) in 16. člena statuta Občine Gorišnica (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Gorišnica na seji dne 29. 6. 2000 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije in prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Gorišnica sprejme lokacijski načrt za odsek hitre ceste Markovci Gorišnica (v nadaljevanju: lokacijski načrt), ki ga je z naslovom “Lokacijski načrt za hitro cesto Hajdina–Ormož, odsek Markovci–Gorišnica” izdelal URBIS – urbanizem, arhitektura, projektiranje, d.o.o., Maribor, v aprilu 2000, pod številko projekta 30-017/99, v delu, ki se nanaša na Občino Gorišnica, to je od meje z Občino Markovci pa do konca odseka, ki se naveže na odsek hitre ceste Gorišnica–Ormož.

Lokacijski načrt vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na območje hitre ceste, priključnih cest in drugih ureditev, vodnogospodarskih ureditev ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
Tekstualni del obsega:
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– opis prostorskih pogojev za realizacijo,
– opis potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav, ter prestavitev in prilagoditev obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,
– seznam objektov, predvidenih za rušitev,
– opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– seznam parcel v ureditvenem območju lokacijskega načrta,
– etape izvajanja,
– soglasja in mnenja,
– tehnični elementi za zakoličbo,
– poročilo o vplivih na okolje.
Grafični del obsega:

– izsek iz prostorskih sestavin planskih
  dokumentov RS                                    M 1: 250.000
– izsek iz prostorskih sestavin
  planskih dokumentov Občine Gorišnica
  in Markovci                                      M 1:5.000
– pregledni situacijski načrt                      M 1: 5.000
– ureditvene situacije                             M 1: 1.000
– zbirni prikaz komunalnih vodov                   M 1: 1.000
– normalne prečne profile                          M 1: 50
– vzdolžni profil                                  M1: 5.000/500
– obodno parcelacijo in načrt
  gradbenih parcel                                 M 1: 2.000

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma zemljišča, ki so namenjena za gradnjo hitre ceste, priključnih cest, za ureditve vodotokov, za potrebne deviacije regionalnih in lokalnih cest in poljskih poti. Parcele oziroma deli parcel, ki so v ureditvenem območju lokacijskega načrta v Občini Gorišnica, so v naslednjih katastrskih občinah:
k.o. Zagojiči:
*60, 233/1, 233/4, 234, 235, 236, 237, 238/1, 238/2, 239/1, 239/2, 240, 241/1, 241/2, 242/1, 242/3, 242/4, 243, 243/2, 244/1, 244/2, 246/2, 247/1, 247/2, 247/3, 247/4, 248/1, 248/2, 248/3, 248/4, 248/5, 248/7, 249/2, 249/3, 251/1, 251/2, 251/5, 251/6,252,253/1,254/10, 254/18, 254/7, 254/8, 254/9, 255/2, 257/2, 259/2, 260/1, 260/3, 260/4, 260/5, 260/6, 260/7, 260/8, 260/9, 265/1, 266, 268, 352/2, 353/2, 354, 355/1, 355/3, 355/4, 370, 373, 374, 375;
k.o. Muretinci
24/1, 24/2, 25/1, 25/2, 25/3,30, 31, 35/1, 35/2, 36/1, 36/2, 41, 42/1, 42/2, 42/3, 42/4, 49/2, 50, 51, 518,
k.o. Gajevci:
260/2, 260/4, 260/5, 261, 263/1, 263/2, 267, 268, 269, 270/2, 271/1, 271/2, 271/3, 274, 275, 278, 279, 289, 290/1, 290/2, 291, 292/1, 292/2, 292/3, 293, 298/1, 298/2, 299, 303/1, 303/10, 303/7, 303/8, 304/1, 304/2, 305/2, 305/3, 307, 308/1, 308/2, 309, 310, 311/1, 311/2, 311/3, 312, 325/2, 326/2, 327, 499/5, 516.

Ureditveno območje iz 3. člena tega odloka obsega:
– območje izključne rabe hitre ceste in priključnih cest z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacije cest in poti, nadvozi, mostovi, prepusti, priključki),
– območje ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,
– območje ureditev in prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav,
– območje ukrepov za preprečitev prekomernih vplivov na okolje,
– območje, kjer je so v času gradnje možni posegi in se po končani gradnji rekultivira.

Dolžina odseka hitre ceste od Markovcev do Gorišnice je 5,678 km. Odsek hitre ceste Markovci–Gorišnica poteka izven naselij, južno ob dovodnem kanalu HE Formin. Pododsek se začne južno od kanala z navezavo na obstoječi most čez kanal. Trasa potem poteka južno od kanala do Zagojičev, kjer je predviden izvennivojski priključek. Na koncu pododseka se v km 6,927 naveže na pododsek hitre ceste Gorišnica-Ormož. Hitra cesta poteka v Občini Gorišnica od meje z Občino Markovci v km 3,950 pa do konca odseka v km 6,927. Hitra cesta predstavlja prednostno smer (brez kolesarjev, traktorjev, vprežnih vozil in pešcev), na katero se podrejeno navezujejo ostale ceste. Na odseku hitre ceste v Občini Gorišnica ne bo nivojskih priključkov, razen servisnega uvoza-izvoza za potrebe Dravskih elektrarn na izvozni krak v priključku Zagojiči.
Trasa hitre ceste je zasnovana kot dvopasovnica. Projektirani normalni prečni profil je 10,70 m, in sicer: dva vozna pasova po 3,50 m, dva robna pasova po 0,35 m in dve bankini po 1,50 m. Vertikalni in horizontalni elementi odseka hitre ceste so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 100 km/h, na ostalih pa 50 km/h, elementi priključnih ramp ustrezajo hitrosti 40 km/h. Skupna dolžina poteka je 2.973 km.

Priključki
Na obravnavanem odseku hitre ceste v Občini Gorišnica je načrtovan en priključek kot izvennivojsko križišče, in sicer:
– izvennivojski priključek Zagojiči v km 4.748,86.

Deviacije cest in poti
Zaradi gradnje hitre ceste in drugih ureditev, se izvedejo naslednje deviacije obstoječih cest in poti v Občini Gorišnica:
– vzporedno s traso hitre ceste se izvede deviacija poljske poti za potrebe dostopov do kmetijskih zemljišč, NPP 4 m, izvedba makadamska:
– poljska pot 9 po južni strani hitre ceste v dolžini 360 m,
– poljska pot 10 po južni strani hitre ceste v dolžini 2140 m,
– prestavitev lokalne ceste v dolžini 320 m v območju priključka Zagojiči v asfaltni izvedbi,

Objekti
V sklopu obravnavane trase na območju Občine Gorišnica je predviden naslednji objekt:
– podvoz Zagojiči v km 4.748.
Gabariti in stacionaže objektov v lokacijskem načrtu so okvirni. Natančne stacionaže objektov in gabariti objektov se določijo v glavnem projektu, prav tako višine, na osnovi detajlnih geoloških raziskav.

Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev hitre ceste in priključnih cest mora vsebovati tudi načrt krajinske ureditve in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
Trasa ceste:
Vse odbojne ograje so kovinske in ne presegajo višine 0,75 m. Izvedejo se na območju, kjer višina nasipa presega 3 m in kjer se poljska pot bolj približa hitri cesti.
Objekti na hitri cesti
Morajo biti ustrezno arhitekturno oblikovani in usklajeni z urbano in krajinsko podobo prostora.
Priključek
Območje priključka mora biti krajinsko oblikovano. Vmesni prostor med priključnimi rampami se krajinsko oblikuje, brežine morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren. Območje se zasadi s sklenjeno nizko avtohtono vegetacijo.
Protihrupne zaščite
Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev mora upoštevati naslednja izhodišča in pogoje glede protihrupne zaščite:
– možni načini protihrupne zaščite so: protihrupni nasipi, protihrupne ograje iz različnega materiala (les, beton ipd.), prosojne protihrupne ograje, obsajene protihrupne ograje, zazelenjene protihrupne ograje;
– tip protihrupnih ograj se mora prilagoditi urbani in krajinski podobi prostora;
– višinske razlike med posameznimi odseki se morajo povezati postopno (stopničasto) in vezno.
Posegi v obcestni prostor
Vsi posegi v relief, nasipi in vkopi, se morajo čim bolj prilagajati obstoječemu reliefu.
Brežine vkopov in nasipov morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in obsajene z vegetacijo, v skladu s pogoji lokacijskega načrta in morajo upoštevati krajinske značilnosti prostora.
Med obratovanjem je treba nadzirati stanje nasipov in vkopov z vidika stabilnosti, hortikulturnega vzdrževanja in varnosti.
Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Nove zasaditve se morajo navezati na obstoječo vegetacijo (živice, posamezne skupine dreves ali grmovnic, obvodna vegetacija).
Detajlna reliefna in vegetacijska ureditev obcestnega prostora mora biti prilagojena ohranjanju zanimivih pogledov v prostoru in krajinskih značilnosti prostora. Reliefno oblikovanje nasipov in vkopov se izvede v skladu z obstoječo morfologijo terena.
Na stikih ceste s kmetijskimi zemljišči se zagotovi ozelenitev z ustrezno avtohtono grmovno vegetacijo ob upoštevanju odpiranja pogledov s hitre ceste v odprto krajino.
Na stikih ceste z gozdnimi površinami je treba sanirati in obnoviti gozdni rob.
Vsi odseki obstoječih cest, ki po dograditvi hitre ceste, priključnih cest, vodotokov in drugih ureditev določenih s tem odlokom, izgubijo funkcijo, morajo biti rekultivirani.
Po končani gradnji, ob ugotovljenem dejanskem stanju posegov v prostor in ugotovljenih morebitnih konfliktnih oziroma negativnih vplivih na vidne značilnosti okolja, je treba določena območja dodatno arhitekturno in krajinsko urediti.

Vodovod
Zaradi izgradnje odseka hitre ceste in spremljajočih ureditev je potrebno urediti prestavitev vodovoda od km 4.430 do 4.750 obnova se izvede s cevovodom NL - DN 80mm, križanje se izvede pravokotno na os vozišča, NL – DN 200mm.
Križanje se izvedejo v skladu s pogoji upravljalcev. V sklopu izdelave projektne dokumentacije je potrebno zakoličiti vse komunalne vode na terenu. Vsa dela izvajati v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljalca.
Investitor mora v času gradnje izvesti naslednje ukrepe:
– zagotoviti nemoteno oskrbo v času gradnje na celotnem odseku hitre ceste;
– zagotoviti prevezave vseh lokalnih in hišnih priključkov. Za nemoteno oskrbo v času gradnje je potrebno izvesti začasne bay-pase.

Elektrika
Zaradi gradnje hitre ceste bodo potrebni naslednji posegi na elektro omrežju
SN/2: Obstoječi DV 20 kV Zavrč
Križanje v km 6.463: novo oporišče na betonskem drogu,
NN/2: Nizkonapetostno omrežje NNO v TP Zagojiči 2 – kanal
Križanje v km 3.940 in 4.520: del NNO TP Zagojiči 2 bo v dolžini 200 m demontiran in nadomeščen s 300 m kablom
Obstoječi DV 110 kV Formin- Ptuj- Kidričevo
Križanje v km 5,160.
Križanja se izvedejo v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za graditev visokonapetostnih nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88), ki zahteva, da se ob križanju elektroenergetskih vodov s cestnimi telesi AC upoštevajo naslednji varnostni ukrepi (čl. 97 do 99 in 124 do 129):
– minimalna varnostna višina za vode do 110 kV 7.0 m,
– minimalna oddaljenost stebra od roba hitre ceste je 40 m,
– povečati se mora električna in mehanska varnost voda, skladno s členi 52 in 53 T.N.,
– dopustna napetost vrvi se zmanjša na 75% vrednosti, navedene v tabeli 2 iz 20 člena T.N.,
– podaljševanje vrvi ni dopustno, če ni izpolnjen 27. člen T.N.,
– kot križanja ne sme biti manjši od 30°.
Križanje se izvedejo v skladu z pogoji upravljalcev. V sklopu izdelave projektne dokumentacije je potrebno zakoličiti vse vode na terenu. Vsa dela izvajati v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljalca.

Omrežje zvez
Predvidena trasa hitre ceste križa obstoječe TK omrežje
Obstoječa križanja s kablom KK-01/089 (LC Sobetinci) so:
– v km 4.540,
– v km 4.600,
– v km 4.657.
Zakoličiti je treba novo traso obstoječih kablov v dolžini 125 južno od hitre ceste, položiti na odseku prečkanja hitre ceste 1x2PE cevi fi 110/103.2 mm v dolžini ca. 30 m ter v nadaljevanju po severni strani zakoličiti traso v dolžini ca. 110 m z TK 59 GM 10(5)x4x 0,6 mm.
Križanje se izvedejo v skladu z pogoji upravljalcev. V sklopu izdelave projektne dokumentacije je potrebno zakoličiti vse vode na terenu. Vsa dela izvajati v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljalca.

Vodnogospodarske ureditve in varovanje vodnih virov
Odvajanje vode s cestišča
Odvodnjavanje vozišča je izvedeno z vzdolžnim in prečnim sklonom, preko koritnic, cestne kanalizacije in jarkov z betonskimi kanaletami. Voda z vozišča se odvaja preko oljnih lovilcev oziroma retencijskih bazenov v ponikovalnice po smernicah “DARS” za odvodnjavanje na AC.
Retencijski bazeni in ponikovalnice bodo obdelani v projektu vodnogospodarskih ureditev.
Opis odvodnjavanja:
– od km 4.080 – km 4.426 je predviden jarek z bet. kanaleto z izpustom v retencijski bazen v km 4.420,
– med km 4.426 do km 6.080 (vmes je še priključek Zagojiči) je odvodnjavanje rešeno z drenažo in vodoneprepustno kanalizacijo z več izpusti preko lovilcev olj v ponikovalnice. Trasa je na tem delu vkopana,
– od km 6.080 do konca trase je predviden tlakovan jarek za zaledne vode in jarek z betonsko kanaleto za odvod vode z vozišča z izpustom v retencijski bazen v km 6.900.
Pri oblikovanju objektov so upoštevane hidrološke razmere in značilnosti krajine. Objekti bodo razgibani (umetne ojezeritve), kolikor pač dopušča dani prostor in tehnične možnosti.
Na celotnem odseku ni naravnega recepienta, ki bo odvajal prečiščene vode s ceste. Celotna odvodnja je rešena s ponikalniki. Poleg mehaničnega čiščenja voda s ceste, z oljnim lovilcem in usedalnikom je predvideno tudi dodatno biološko čiščenje onesnaženih voda s ceste. Predvidena je izgradnja kominiranega objekta, to je trstična greda kot biološka čistilna naprava v kombinaciji oziroma kapaciteta zadrževalnika in funkcija ponikalnika. Načrtovana je izgradnja dveh tipov objektov, in sicer:
– zemeljski čistilni objekt,
– betonski objekt.
Zemeljski čistilni bazeni so predvideni v:
– km 4.360,
– km 6.920.
Zemeljski čistilni bazen je sestavljen iz:
– bazenski oljni lovilec s peskolovom in usedalnikom,
– prelivni betosnki jašek,
– zadrževalni bazen s trsično gredo in ponikovalnikom.
Betonski objekt je sestavljen iz dveh jaškov:
– oljni lovilec z usedalnikom, betonska cev Fi 100cm do Fi 150cm,
– ponikovalnik – betonska cev Fi 100cm do Fi 150 cm.
Betonski objeki so predvideni v:
– km 4.960,
– km 5.240,
– km 5.400,
– km 5.608,
– km 5.880.
Pri projektiranju objektov za zaščito voda pred vplivi onesnaženja s hitre ceste je potrebno upoštevati študijo Strokovna izhodišča za določitev potrebnih ukrepov za zaščito voda pred negativnimi vplivi avtocest, ki jo je izdal DARS d.d.
Drugi pogoji glede vodnogospodarskih ureditev in varovanja vodnih virov
Pri načrtovanju, izvajanju in vzdrževanju mostov, prepustov, sistema odvoda vode in ureditev vodotokov je treba upoštevati hidrološke podatke in dinamične značilnosti vodotokov.
Med gradnjo ni dovoljeno zasipavanje strug odvodnikov s kakršnimkoli materialom, ki bi lahko ogrozil zaloge podtalnice.
Zagotoviti je potrebno, da se s predvidenimi posegi ne bo poslabšalo ali celo ogrozilo oskrbe z pitno vodo območjem, ki se jih iz teh virov danes oskrbuje.
Vse vodnogospodarske ureditve se načrtujejo in izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere živih bitij v in ob vodotokih.
Oskrba s pitno vodo in zaloge podtalnice se zaradi gradnje hitre ceste ne sme poslabšati zato je treba:
– zagotoviti takšno organiziranost gradbišča, da bo možnost nesreč (izlitja) minimalna (pretakalne ploščadi z vodotesno kanalizacijo, lovilci olj, signalizacija, omejitev hitrosti...),
– parkirišča za delovne stroje naj bodo primerno oddaljena od kanala HE Formin,
– prepovedano je uporabljati materiale, iz katerih bi se lahko izpirale vodi nevarne snovi,
– med gradnjo preprečiti izlitje cementnega mleka v kanal HE Formin,
– zagotoviti je potrebno redno vzdrževanje usedalnikov in lovilcev olj.

Ureditve na območju kmetijskih zemljišč in varstvo kmetijskih zemljišč
Investitor gradnje je po končani gradnji dolžen plačati stroške v zvezi s prostorsko ureditvenimi operacijami v k.o. Zagojiči, Gajevci, Muretinci, ki so posledica posega gradnje na večje zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč.
Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. Pri izvedbi je treba ločiti zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev.
Rodovitna prst, ki se uporabi za rekultivacijo, mora biti shranjena na ustreznih lokacijah ob trasi v nasipih ustreznih oblik in višine do 1,20 m, višek rodovitne prsti se uporabi za sanacijo kmetijskih površin v soglasju z lokalno skupnostjo.
Investitor mora zagotoviti nemoteno delovanje namakalnega sistema v k.o. Gajevci.
Pri gradnji hitre ceste je treba omejiti gibanje strojev na območju same trase in posebej zavarovati tla (talni tipi) pred poškodbami, povzročenimi ob sami gradnji in po njej.
Posegi v tla naj se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Potekajo naj na območjih, ki so opredeljena pred začetkom del ali posegov.
Za začasne prometne in gradbene površine naj se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
Za primere razlitja nevarnih tekočin je potrebno onesnaženi material (na primer onesnažena tla) preiskati v skladu z določili pravilnika o ravnanju z odpadki z namenom, da se opredeli pravilni način deponiranja. Preiskavo izvede ustrezna strokovna inštitucija, pooblaščena s strani Ministrstva za okolje in prostor.
Pri gradnji naj se uporabljajo le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.

Varovanje objektov in območij kulturne dediščine
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je treba zagotoviti predhodne arheološke raziskave po metodologiji skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije vključno s poizkopovalnimi postopki. Arheološka območja ugotovljena s predhodnimi arheološkimi raziskavami morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred začetkom gradnje ceste. Zagotoviti je potrebno stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli na celotni trasi hitre ceste in nedtotakljivost varovanih arheoloških območij tudi v času gradnje (čez območje ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materiala ipd.) Investitor mora zagotoviti stalen arheološki nadzor nas zemeljskimi deli na trasi hitre ceste.

Varovanje objektov in območij naravne dediščine
Pred začetkom gradnje je treba izdelati fotodokumentacijo (fotografsko in video dokumentiranje) celotne trase ceste s sodelovanjem in v skladu z navodili republiške ali regionalne službe za varstvo narave.
Med izvajanjem gradbenih del je treba zagotoviti nadzor geologa in v primeru odkritja mineralov, fosilov in drugih geoloških posebnosti o tem obvestiti pristojno strokovno organizacijo.
Po končani gradnji mora biti vzpostavljena sonaravna konfiguracija brežin in nadomeščena samonikla vegetacija.

Na desni strani odseka hitre ceste v smeri Markovci–Gorišnica je treba postaviti zaščitne žičnate ograje za divjad na celotni dolžini odseka. Ograja mora biti visoka 1,5 metra, da prepreči prehod parkljaste divjadi. V spodnjem delu mora biti ograja zgoščena, da prepreči prehod male divjadi. Na cestnem odseku se postavi cestno prometna signalizacija, ki opozarja na divjad na cesti.

Varstvo pred hrupom
Investitor mora ob gradnji hitre ceste zaščititi ljudi, objekte in območja pred čezmernim hrupom v obsegu, ki je določen na osnovi prognoze prometa za 5-letno obdobje po končani gradnji. V skladu z določili uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95), uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), uredbe o spremembah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96) in v skladu z monitoringom, ki je določen v 23. členu tega odloka je treba aktivno ukrepati v primeru ugotovljenih prekoračitev dopustnih ravni hrupa.

Varstvo zraka
Zaradi naraščanja prometa se bo v času obratovanja ceste onesnaženost zraka zaradi emisij škodljivih snovi na območju ob trasi povečala. Trasa ceste poteka po pretežno nenaseljenem območju, zato vpliv na kvaliteto bivalnih razmer ne bo občuten. Zaradi gradnje hitre ceste se bo promet po obstoječih prometnicah zmanjšal, tako da bo emisij prometa manj.
Posebni aktivni ukrepi v času obratovanja hitre ceste niso potrebni. Vsi protihrupni ukrepi in zasaditve ob prometnicah imajo hkrati tudi funkcijo varovanja pred emisijami.

Varstvo pred požarom
Požarna varnost objektov ob cesti se ne bo spremenila. Povsod so zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila, tangirani vodovodi se prestavijo, preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena.

Objekti, ki se rušijo:
1. stanovanjski objekt Zagojiči 29, parcela št. 60 k.o. Zagojiči,
2. stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem Zagojiči 28a, parcela št. 251/5 k.o. Zagojiči,
3. stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem Zagojiči 28, parcela št. 251/5 k.o. Zagojiči,
4. proizvodni objekt – obrtna delavnica, parcela št. 248/1 k.o. Zagojiči,
5. stanovanjski objekt Zagojiči 27, parcela št. 248/7, 248/5 in 247/4 k.o. Zagojiči,
6. stanovanjski objekt Zagojiči 27a, parcela št. 248/7 k.o. Zagojiči,
7. poslovni objekt, parcela številka 249/2 k.o. Zagojiči.
Za nadomestitev navedenih nepremičnin se ob upoštevanju zahtev njihovih lastnikov, poiščejo ustrezne nadomestne napremičnine ali se izplača ustrezna odškodnina.

Etape izvajanja na podlagi lokacijskega načrta:
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, ki so potrebne za uresničitev predvidenih posegov;
– deli trase ceste, ki omogočajo funkcionalno celoto;
– priključne ceste z deviacijami;
– priključki;
– vodnogospodarske ureditve;
– posamezni objekti na trasi hitre ceste.
Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne sklenjene funkcionalne celote. Etape izvajanja lokacijskega načrta je treba načrtovati in izvajati tako, da bo potekal promet po lokalnih in glavnih cestah čim manj moteno.

Monitoring
Investitor gradnje hitre ceste mora zagotoviti monitoring za čas obratovanja kot je opredeljen v poročilu o vplivih na okolje, za čas gradnje pa se za spremljanje vplivov zaradi gradnje obveže izvajalca gradbenih del.
Zrak
Spremljanje med gradnjo
Podroben načrt spremljanja onesnaženosti zraka v času gradnje mora izvajalec gradbenih del izdelati na podlagi PGD, PZI v posebnem projektu pred pričetkom gradnje hitre ceste. Načrt mora upoštevati predloge poročila o vplivih na okolje.
Spremljanje v času obratovanja
Spremljanje onesnaženosti zraka zaradi emisij prometa po hitri cesti Markovci–Gorišnica v času obratovanja hitre ceste zaradi pričakovane majhne dodatne onesnaženosti zraka ni potrebno.
Hrup
Spremljanje med gradnjo
Monitoring hrupa v času gradnje obsega meritve in oceno ravni hrupa v okolici gradbišč na trasi hitre ceste in na območjih ob dodatno obremenjenih transportnih poteh, in preverjanje skladnosti imisijskih ravni hrupa z dovoljenimi vrednostmi.
Zavezanec za izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa je izvajalec gradbenih del, ki je dolžan zagotoviti, da se prve meritve in obratovalni monitoring izvajajo v času največje intenzivnosti gradnje.
Načrt monitoringa hrupa v času gradnje mora izvajalec gradbenih del izdelati na podlagi PGD, PZI v posebnem projektu pred pričetkom gradnje hitre ceste. Načrt mora upoštevati predloge poročila o vplivih na okolje in določila pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
Ob upoštevanju terminskega poteka gradnje je izvajalec dolžan pred začetkom izvajanja del predvideti ukrepe, s katerimi bo zagotovljeno, da dovoljene ravni hrupa v času gradnje ne bodo presežene. Na podlagi 33. člena zakona o varstvu okolja je smiselno, da se zaradi začasnosti posega v času gradnje kot dovoljena upošteva kritična raven hrupa. V primeru soglasja za upoštevanje kritičnih ravni hrupa v dnevnem času zaradi sorazmerne velike oddaljenost objektov dodatni aktivni protihrupni ukrepi v času gradnje ne bodo potrebni.
Spremljanje v času obratovanja
Upravljalec vira hrupa cestnega prometa je dolžan po pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa in o pogojih za njegovo izvajanje izvesti prve meritve hrupa v času poskusnega obratovanja hitre ceste. Monitoring hrupa obsega prve meritve hrupa in oceno celotne obremenitve s hrupom v stanovanjskih območjih ob hitri cesti in računsko preveritev obremenitve s hrupom v času poskusnega obratovanja ter monitoring hrupa v petletnih obdobjih v času njenega obratovanja.
Pravilnik prav tako zahteva občasne meritve ravni hrupa v okviru obratovalnega monitoringa. Za monitoring hrupa zaradi cestnega prometa je potrebno občasne meritve izvesti vsaj enkrat vsako peto koledarsko leto po pričetku obratovanja hitre ceste.
Tla in indikatorske rastline
Spremljanje med gradnjo
Spremljanje dogajanj med gradnjo hitre ceste Markovci–Gorišnica mora biti časovno in vsebinsko usklajeno s programom gradbenih del.
Program vključuje predvsem:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije;
– nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj;
– nadzor in ukrepanje ob emisijah prahu z gradbenih površin.
Spremljanje negativnih vplivov na tla
Opazovalni monitoring se izvaja na merilnih mestih, na katerem je bilo posneto tudi ničelno stanje kmetijskih površin, to je območje Zagojičev – TL1.
Meritve onesnaženosti tal in rastlin je potrebno izvajati na točki (ali liniji), ki je oddaljena 10 m od cestnega roba oziroma od roba gradbišča. Preiskavo je potrebno izvajati v skladu z določili pravilnika o obratovalnem monitoringu pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla in naj obsega parametre iz tabele 1. Vzorčenje je potrebno prilagoditi dinamiki in obsegu gradbenih del. V primeru, da se na osnovi rezultatov meritev in analize onesnaženosti tal ugotovi poslabšanje razmer, je potrebno v obstoječi program monitoringa vključiti dodatne parametre ter povečati pogostost meritev in analize, s katerimi je možno ugotoviti vzroke za spremenjene razmere.
Tabela 1: Program monitoringa tal in rastlin

-----------------------------------------------------------------------------------------
Vrsta vzorca     Vrsta analize                      Parameter
-----------------------------------------------------------------------------------------
Tla              Pedološka analiza                  Tekstura tal
                 Fizikalno-kemijska analiza         PH
                                                    TOC
                                                    Kovine: svinec, kadmij in živo srebro
                                                    Klorid
                                                    Mineralna olja
                                                    Aromatski ogljikovodiki: benzen in
                                                    derivati, ksilen in toluen
                                                    EOX
Indikatorska     Fizikalno-kemijska analiza         Kovine: svinec, kadmij, živo srebro,
rastlina                                            Klorid
                                                    Mineralna olja
-----------------------------------------------------------------------------------------

Podroben načrt spremljanja onesnaženosti tal v času gradnje mora izvajalec gradbenih del izdelati na podlagi PGD, PZI v posebnem projektu pred pričetkom gradnje hitre ceste. Načrt mora upoštevati predloge poročila o vplivih na okolje. Ob prekoračitvi dopustnih vrednosti je treba dodatno zaščitno ukrepati.
Zasaditev
V času obratovanja hitre ceste se priporoča vsaj dveletno vzdrževanje zasaditve.
Ukrepi
V primeru prekoračitve dopustnih vrednosti je treba izvesti dodatne zaščitne ukrepe, ki so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve;
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve;
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih omrežij, objektov in naprav;
– sprememba rabe prostora ali objekta;
– omejevanje prometa in
– drugi ustrezni ukrepi.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej:
– promet med gradnjo organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju,
– pred pričetkom gradnje izdelati načrt organizacije gradbišča in prometa v času gradnje in ga uskladiti z lokalnimi skupnostmi,
– zagotoviti je potrebno varnostne ukrepe ob lokalni cesti LC 102010 z ureditvijo hodnikov za pešce,
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,
– urediti in protiprašno zaščititi pred začetkom del vse lokalne ceste v naseljih skozi katera bo potekal gradbiščni promet,
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljalci,
– omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej,
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,
– zavarovati gradbišča, tako da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok vode,
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja hitre ceste in priključnih cest,
– v največji možni meri je potrebno ohranjati obstoječo vegetacijo, odstranjeno kvalitetno zarast je potrebno po končanih delih obnoviti,
– med gradnjo poškodovan gozdni rob se mora zasaditi s primernimi lesnimi vrstami, da se čim prej obnovi,
– na vplivnem območju je potrebno v ozkem pasu med kanalom in cesto zagotoviti povezavo z obstoječimi gozdnimi potmi,
– v najmanjši možni meri posegati v gozdni prostor izven samega cestnega telesa (gradbeni dovozi, deponije materiala),
– ves čas gradnje je potrebno skrbeti za čim večje ohranjanje obstoječe vegetacije in drugih krajinskih elementov, ki so značilni za območje ali so del celostne krajinske podobe območja,
– že v času gradnje zagotoviti zatravitev in obsaditev cestišča.

Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Izvajanje tega odloka nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Lokacijski načrt je na vpogled pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Občini Gorišnica.

Trasa hitre ceste poteka preko območja Občine Markovci in Občine Gorišnica. Za načrtovan poseg v območju Občine Gorišnica sprejme Občinski svet občine Gorišnica odlok o lokacijskem načrtu v delu, ki se nanaša na območje Občine Gorišnica.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.