Na podlagi drugega odstavka 44. člena in četrtega odstavka 94. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93), drugega odstavka 1. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96), na podlagi 25. člena zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96 – odločba US, 35/97, 45/97, 73/97 – odločba US, 35/97, 87/97, 73/98 in 31/00) ter na podlagi 20. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na 17. seji dne 29. 6. 2000 sprejel

S tem odlokom Mestna občina Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: razglasitelj) razglaša gozdove s posebnim namenom v Mestni občini Novo mesto. Odlok določa območje razglasitve, način in omejitve pri gospodarjenju ter opredeljuje nadomestila, ki izhajajo iz prilagojenega načina gospodarjenja.
Ti gozdovi imajo izjemno poudarjene naslednje ekološke in socialne funkcije: rekreacijsko, estetsko, poučno, higiensko–zdravstveno in biotopsko funkcijo.
Gozdovi s svojo prisotnostjo in delovanjem v neposredni bližini Novega mesta bistveno vplivajo na kvaliteto fizičnih in psihičnih pogojev bivanja v mestu. Predstavljajo izravnalni ekosistem ekstremom urbanega okolja.
Namen razglasitve gozdov s posebnim namenom je varovanje teh gozdov in ureditev upravljanja ter gospodarjenja z njimi.

Površine, ki jih opredeljujemo kot novomeški mestni gozd in so predmet razglasitve gozdov s posebnim namenom, predstavljata gozdna kompleksa PORTOVAL in RAGOV LOG, katerih skupna površina je 77,8260 ha, in sicer 28,4362 ha v Ragovem logu in 49,3898 ha v Portovalu.
Površine se nahajajo v katastrskih občinah:
– KO KANDIJA – parcelne številke:
1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 37, 40, 112.
Skupna površina: 26,8807 ha.
– KO RAGOVO – parcelne številke:
141, 145, 146, 148, 160/3, 1361.
Skupna površina: 1,5555 ha.
– KO ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU – parcelne številke:
8/1, 8/2, 8/4, 8/5, 8/6, 8/7, 1106/1, 1106/3, 1107/1, 1122, 1134, 1136/1, 1136/2, 1137/1, 1137/3, 1140/1, 1140/2, 1140/3, 1140/5, 1140/7, 1143/1, 1143/2, 1144, 1146/1, 1146/2, 1149/1, 1149/2, 1151, 152, 1154/1, 1154/2, 1157/1, 1157/2, 1159, 1160, 1161, 1162, 1166, 1168, 1169/1, 1170, 1171, 1174, 1177, 1178, 1181, 1182/1, 1182/2, 1183/1, 1183/2, 1183/3, 1184/1, 1184/4, 1185, 1188, 1189, 1190, 1191, 1192, 1193, 1194, 1195, 1196, 1197, 1198, 1201, 1202, 1203, 1204, 1205, 1206, 1207, 1208, 1209, 1210, 1211, 1212, 1213, 1214, 1215, 1216, 1217, 1218, 1219, 1220, 1222/1, 1222/2, 1222/3, 1223, 1224, 1225, 1227/1, 1227/2, 1228/2, 1228/3, 1336/1, 1337, 1338, 1339.
Skupna površina: 49,3898 ha.

V gozdovih, razglašenih za gozdove s posebnim namenom, se izvaja gospodarjenje, prilagojeno izjemno poudarjenim socialnim in ekološkim funkcijam teh gozdov, vendar na način, ki ne izključuje lesnoproizvodne funkcije. Določajo ga:
– gospodarjenje s posameznimi parcelami je podrejeno gospodarjenju s celotnim gozdnim prostorom,
– malopovršinsko ukrepanje in oblikovanje razgibanih sestojev,
– povečevanje in vzdrževanje visokega deleža starega drevja in sestojev,
– počasna, malopovršinska obnova,
– količina letnega in desetletnega poseka je prilagojena vrstam in poudarjenostim ekoloških in socialnih funkcij,
– ohranjanje in pospeševanje rastlinske in živalske vrstne raznolikosti,
– krepitev stojnosti sestojev,
– nega gozdnih robov,
– postopna renaturalizacija sestojev z močno spremenjeno ali osiromašeno drevesno sestavo,
– redno izvajanje potrebnih gojitvenih del,
– redno vzdrževanje gozdne infrastrukture,
– redno saniranje poškodb na drevju in gozdni infrastrukturi,
– sanacija divjih odlagališč in redno odstranjevanje smeti,
– izvajanje sečnje in spravila praviloma v času izven vegetacijske dobe,
– izvajanje spravila v suhem vremenu,
– popolni gozdni red.

Način prilagojenega gospodarjenja je opredeljen v načrtih, ki jih v skladu z zakonom izdeluje Zavod za gozdove Slovenije. Dolgoročne smernice za gospodarjenje so opredeljene v tekočem gozdnogospodarskem načrtu za gospodarsko enoto Novo mesto – jug, podrobni ukrepi in omejitve pri gospodarjenju pa so sestavni del izvedbenih gozdnogojitvenih načrtov.
Za izdelavo gozdnogospodarskih in podrobnih gozdnogojitvenih načrtov obravnavanega območja razglašenih gozdov s posebnim namenom je pristojen Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Novo mesto.

Vsa dela povezana z gospodarjenjem z gozdovi (posek, spravilo, gozdnogojitvena in varstvena dela, izgradnja in vzdrževanje gozdne infrastrukture) izvaja lastnik gozda ali drug izvajalec, ki ga pooblasti lastnik gozda.

Odlok o ureditvenem načrtu za opremljanje gozdov z infrastrukturnimi objekti za zadovoljevanje izjemno poudarjenih funkcij sprejme Občinski svet mestne občine Novo mesto. K ureditvenemu načrtu daje v skladu z 21. členom zakona o gozdovih soglasje Zavod za gozdove.
Izvedbo načrtovanih del naroča in financira Mestna občina Novo mesto.

Gozdovi v območju razglasitve gozdov s posebnim namenom so strogo zaščiteni pred spreminjanjem namembnosti. Krčitve gozdov so v celoti prepovedane.
Gradnja zidanih objektov v predmetnih gozdovih ni dovoljena. Gradnja infrastrukture (sprehajalne poti, klopi, lesena zavetišča, kurišča, kažipoti itd.) ne sme grobo zadirati v teren, dovoljena je le oprema iz okolju prijaznih materialov (les kot prevladujoč material).
Vse gradnje objektov ali druge infrastrukture v neposredni bližini gozda ter vsi ukrepi, ki bi kakorkoli ovirali prost dostop do gozda, morajo biti locirani in izvedeni na način, da se ohrani prost dostop do gozda oziroma da se pogoji dostopa do gozda ne poslabšajo.
Enako velja tudi za ohranjanje značilnih pogledov, ki bi jih lahko gradnja in drugi posegi preprečevali ali zmanjševali.

V gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki bi zmanjševalo ekološko stabilnost in trajnost gozda ali ogrožalo funkcije gozda, njegov obstoj in namen (npr. posegi preoblikovanja terena in uničenje talnega profila, uničevanje ali poškodovanje dreves in podrasti, razdiranje mravljišč, vznemirjanje živalskega sveta in podobno).

V gozdovih, razglašenih za gozdove s posebnim namenom je prepovedan ves promet z vozili na motorni pogon, razen za delovne stroje, namenjene gospodarjenju z gozdovi in infrastrukturnimi objekti ter za intervencijska vozila za preprečevanje gozdnih požarov.

Na območju gozdov, razglašenih za gozdove s posebnim namenom, so prepovedane še naslednje dejavnosti:
– odlaganje smeti in odpadkov,
– kurjenje v gozdu, razen na za to posebno določenih prostorih,
– odnašanje rastlinskega odpada iz gozda (steljarjenje),
– nabiranje živali, plodov, gob ali rastlin, če se s tem ogroža katerakoli rastlinska ali živalska vrsta oziroma funkcija gozdov.

Če se z razglasitvijo za gozd s posebnim namenom zaradi posebne narave in vloge tega gozda omeji uživanje lastnine, ima lastnik gozda pravico zahtevati ustrezne davčne olajšave ali pravico do nadomestila. Višino nadomestila se določi s sporazumom med lastnikom gozda in Mestno občino Novo mesto na podlagi cenitve izvedenca gozdarske stroke. Nadomestila zaradi omejevanja uživanja lastnine v gozdovih s posebnim namenom plača razglasitelj.
Omejitev uživanja lastnine se kaže kot prilagojen dovoljen posek, posebni pogoji za pridobivanje lesa ter opremljanje gozdov z rekreacijsko infrastrukturo.

Lastniki gozdov s posebnim namenom imajo pravico do delnega kritja stroškov gojitvenih in varstvenih del s strani države, ki so v skladu s predpisi.

Podlago za nadomestilo pri omejevanju letne količine poseka predstavlja čisti donos. Kot nadomestilo se upošteva razlika med čistim donosom, ki bi ga gozd lahko dajal, če ne bi bilo posebnih omejitev, in čistim donosom zmanjšane letne količine poseka.
Delež zmanjšanja letne oziroma desetletne količine poseka zaradi posebnih omejitev je opredeljen z gozdnogospodarskim in gozdnogojitvenim načrtom.

Nadomestilo zaradi povečanih stroškov, ki jih ima lastnik zaradi omejitev glede časa in načina pridobivanja lesa (npr. predpisana uporaba dražjih tehnologij, manjša koncentracija sečnje na enoto površine in podobno), se obravnava in določi individualno s sporazumom med lastnikom gozda in Mestno občino Novo mesto na podlagi strokovnega cenika Zavoda za gozdove.

Nadomestilo zaradi omejevanja uživanja lastnine v gozdnem prostoru, kjer je Mestna občina Novo mesto v dogovoru z lastnikom gozda uredila in opremila gozd za rekreacijo, se sporazumno določi vnaprej v skladu s pogodbo med lastnikom gozda in Mestno občino Novo mesto.

Če lastnik gozda s posebnim namenom zahteva odkup gozda, ga je razglasitelj dolžan odkupiti.

V skladu z zakonom ima Mestna občina Novo mesto predkupno pravico pri nakupu gozdov, ki so s tem odlokom razglašeni za gozdove s posebnim namenom.

Kupnina za gozd se določi na podlagi cenitve sodnega izvedenca in cenilca gozdarske stroke.

Mestna občina Novo mesto odkupuje gozdove na podlagi ponudbe. Odkup se izvaja v okviru predvidenih letnih finančnih sredstev za ta namen.
Mnenje o prioriteti odkupa posameznih gozdov iz zbranih ponudb izda Zavod za gozdove.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska inšpekcijska služba. Mestna občina lahko po potrebi za nadzor nad izvajanjem tega odloka pooblasti tudi druge pristojne organe in službe.

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba, če ravna v nasprotju s 7., 8., 9. ali 10. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če ravna v nasprotju z 7., 8., 9. ali 10. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju s 7., 8., 9. ali 10. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo 20.000 SIT se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju s 7., 8., 9. ali 10. členom tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.