Na podlagi 3. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 2. in 6. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 71/94 in 40/98), 12. in 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list SFRJ, št. 83/89, Uradni list SRS, št. 5/90 in Uradni list RS, št. 26/90, 10/91, 17/91, 13/93 in 66/93), 12. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odločba US, 9/96 – odločba US, 39/96, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odločba US, 74/98, 12/99, 16/99 in 59/99 – odločba US), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 39/96, 61/96 – odločba US, 35/97, 45/97, 73/97 – odločba US, 35/97, 87/97, 73/98 in 31/00) 12. in 20. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na 17. seji dne 29. 6. 2000 sprejel
O D L O K
o izvajanju gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanja pokopališč ter o pogrebnih svečanostih v Mestni občini Novo mesto
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se za območje Mestne občine Novo mesto določa izvajanje gospodarske javne službe opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanja pokopališč ter način opravljanja pogrebnih svečanosti (v nadaljnjem besedilu: javna služba).
2. člen
Izvajalec javne službe je javno podjetje, registrirano za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe).
Pokopališča na območju Mestne občine Novo mesto so objekti komunalne infrastrukture v javni rabi, s katerimi upravlja izvajalec javne službe oziroma v skladu s krajevno običajnim načinom krajevna skupnost v sodelovanju z izvajalcem javne službe.
3. člen
Na območju Mestne občine Novo mesto so naslednja pokopališča:
– Šmihel
– Ločna
– mestno pokopališče Srebrniče
V Krajevni skupnosti Bela Cerkev:
– Bela Cerkev
V Krajevni skupnosti Birčna vas:
– Stranska vas
V Krajevni skupnosti Brusnice:
– Velike Brusnice
V Krajevni skupnosti Bučna vas:
– Dolenje Kamence
– Gorenje Kamence
– Karteljevo
V Krajevni skupnosti Dolž:
– Dolž
V Krajevni skupnosti Gabrje:
– Gabrje
V Krajevni skupnosti Mali Slatnik:
– Potov Vrh
– Smolenja vas
– Veliki Slatnik
V Krajevni skupnosti Otočec:
– Otočec
– Ždinja vas
V Krajevni skupnosti Podgrad:
– Jurna vas
– Podgrad
– Veliki Cerovec
V Krajevni skupnosti Prečna:
– Prečna
V Krajevni skupnosti Stopiče:
– Hrušica
– Mali Orehek
– Stopiče
– Šentjošt
V Krajevni skupnosti Straža:
– Dolenja Straža
– Drganja sela
– Straža
– Vavta vas
– Zalog
V Krajevni skupnosti Šmarjeta:
– Slape
– Šmarjeta
V Krajevni skupnosti Uršna sela:
– Uršna sela.
Pokopališče ima pokopališki okoliš, iz območja katerega se praviloma pokopavajo umrli.
Za mestno pokopališče v Srebrničah je pokopališki okoliš praviloma območje mestnih krajevnih skupnosti. Za ostala pokopališča pa je pokopališki okoliš praviloma območje krajevne skupnosti.
4. člen
Na pokopališčih v Novem mestu, mestnem pokopališču Srebrniče, v Stranski vasi in v Prečni izvaja javno službo izvajalec javne službe.
Do prenosa izvajanja javne službe na izvajalca javne službe izvajajo javno službo na drugih pokopališčih krajevne skupnosti, in sicer vsaka na pokopališčih na svojem območju.
5. člen
Pokopališka dejavnost se izvaja na pokopališču in zajema predvsem:
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– izvajanje pogrebnih svečanosti,
– izkop in zasip jame ter zaščito sosednjih grobov,
– prvo ureditev groba,
– izvajanje pokopališke dežurne službe,
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom.
6. člen
Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališč in zajema predvsem naslednje aktivnosti:
– urejanje dokumentacije,
– ureditev in prevoz pokojnika,
– oddajanje grobnih prostorov v najem in vodenje katastra pokopališč,
– izvajanje pogrebne dežurne službe,
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in s tem odlokom.
7. člen
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, delitev na posamezne zvrsti grobov, prekope grobov in opustitev pokopališč, zajema pa predvsem naslednja dela:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– odvoz odpadkov na odlagališče,
– košnjo zelenic,
– vzdrževanje poti,
– vzdrževalna dela na objektih in napravah.
II. UREJANJE POKOPALIŠČ
8. člen
Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno z občinskim prostorskim planom.
9. člen
Na določenem pokopališču se pokopavajo:
– vsi umrli na območju, za katerega je pokopališče namenjeno,
– umrli iz sosednjih naselij ali drugih krajev, če je umrli pred smrtjo tako želel oziroma če tako želijo svojci umrlega, ki imajo po zakonu pravico izbirati pokopališče,
– neidentificirane osebe, ki so umrle na območju, za katerega je pokopališče namenjeno.
10. člen
Na pokopališčih so naslednje zvrsti grobov:
– enojni, dvojni in otroški grobovi in grobnice (klasični grobovi),
– vrstni grobovi,
– grobišča,
– žarni grobovi,
– prostor za anonimne pokope in raztrositev pepela.
Če se shrani žara s pepelom umrlega v klasičnem grobu, se plačuje najemnina za klasičen grob.
Na prostoru za anonimne pokope se lahko na željo pokojnika ali svojcev izvrši anonimni pokop tako, da se na tem prostoru raztrese pepel pokojnika. Za anonimni pokop gre, kadar se ne opravi pogrebna svečanost in ne obeleži grob. Izvajalec javne službe vodi posebno knjigo o anonimnih pokopih.
11. člen
Minimalne površine prostora za grobove so: dolžina 2,20 m, širina 1 m, za družinske 2 m. Za umrle otroke do 10 let in žare s pepelom zadostujejo polovične mere.
Minimalne mere grobne jame so: dolžina 2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m. Za umrle otroke do 10 let smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožane, vendar najmanj 1,20 m globoke.
Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, je lahko jama poglobljena največ do 3,20 m. Plast zemlje nad zadnjo krsto pa mora biti najmanj 1,50 m, kolikor to dopuščajo terenske razmere.
Poti med posameznimi vrstami grobov so lahko široke najmanj 0,50 m.
12. člen
Pokopališče mora biti ograjeno z ograjo in praviloma odmaknjeno od drugih objektov.
Če je pokopališče ograjeno z zidom, se nanj na novo ne smejo pritrjevati nagrobne plošče.
Spomeniki, nagrobni okvirji in druga znamenja ne smejo segati preko grobnega prostora.
Vsako pokopališče mora imeti urejen prostor, kamor izvajalec javne službe spravi spomenike, ki so ostali od prekopa opuščenih grobov ali so jih odstopili lastniki pri zamenjavi z novimi.
Vsako pokopališče mora imeti tudi shrambo za orodje, urejen prostor za odlaganje odpadkov, prostor za odlaganje odstranjenih spomenikov ter prostor za pričetek pogrebnih svečanosti. Način ureditve pokopališča določi izvajalec javne službe v načrtu pokopališča.
13. člen
Za obdobje od pokopa do postavitve spomenika in v primerih, ko spomenik iz določenih razlogov ne bo postavljen, določi in postavi izvajalec javne službe enotno obeležje na stroške najemnika groba.
Za razširitev obstoječih pokopališč in za pokopališča na novih lokacijah so dovoljena le enotna obeležja v predpisanih izmerah in odstopanjih skladno z načrtom pokopališča in pravilniku o pokopališkem redu.
14. člen
Mrliška veža je prostor, ki je namenjen za čuvanje umrlih do njihovega pokopa oziroma prevoza do kraja pokopa.
Uporabo mrliške vežice in njen obratovalni čas določi izvajalec s pravilnikom o pokopališkem redu. V času, ko je mrliška vežica zaprta, se lahko vstopi vanjo samo z dovoljenjem izvajalca javne službe.
15. člen
Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in na istem grobu. Mirovalna doba za grobove ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki izkažejo pravni interes, da se posmrtni ostanki izkopljejo oziroma prekopljejo na drugo pokopališče ali v drugi grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba in z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa.
III. NAČIN IN ČAS POKOPA
16. člen
Svojci, pristojni organi in institucije so dolžni nastop smrti prijaviti izvajalcu javne službe. Prevzem pokojnika iz bolnišnice in doma starejših občanov lahko opravi samo izvajalec javne službe.
Izvajalec javne službe prevzame od prijavitelja posmrtne ostanke umrlega in jih prenese v za to namenjene ustrezne prostore na mestnem pokopališču Srebrniče ter tam čuva do prenosa v mrliško vežico na posamezno pokopališče.
Če na pokopališču ni mrliške vežice, se lahko posmrtni ostanki umrlih do pokopa čuvajo na krajevno običajen način, kar je opredeljeno v pravilniku o pokopališkem redu.
Pokop odredi mrliški oglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur.
Točen čas pokopa, pokopališke in pogrebne storitve določi izvajalec v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski obred.
17. člen
Umrli se praviloma do pokopa čuva v mrliški vežici oziroma na domu umrlega, če v kraju ni mrliške vežice.
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer se čuva, je dovoljen samo s prirejenimi vozili, s katerimi razpolaga izvajalec oziroma na drug krajevno običajen način.
Prenos na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
18. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji.
Čas pokopov na posameznem pokopališču se določi s pravilnikom o pokopališkem redu.
Način pokopa in pogrebne svečanosti se opravijo v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma pristojni organ socialnega skrbstva.
19. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira krajevna skupnost, društvo ali združenje, se umrli pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih obredov.
20. člen
Umrli se položi v krsto in se položi v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja pristojnega organa za notranje zadeve in po predhodnem soglasju pristojnega organa zdravstvenega varstva.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja pristojnega organa za notranje zadeve.
21. člen
Stroške pokopa mora poravnati oseba, ki je naročila pokop oziroma dediči umrlega.
V primeru, ko stroške pokopa poravna občina, ima le ta pravico do povračila stroškov iz zapuščine umrlega.
IV. SKLENITEV NAJEMNE POGODBE ZA GROB
22. člen
Prostore za grobove daje v najem izvajalec javne službe z najemno pogodbo, sklenjeno med izvajalcem kot najemodajalcem in najemnikom groba. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki in v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe groba,
– tip groba,
– višino letne najemnine in način plačevanja,
– obveznost najemnika glede urejanja groba,
– obveznosti izvajalca javne službe glede urejanja pokopališča,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti iz pogodbe.
23. člen
Prostor za grobove se daje v najem za določen čas, ki ne sme biti krajši od 25 let in se lahko po poteku pogodbe podaljša. Najmanj dva meseca pred potekom najemne pogodbe mora izvajalec javne službe opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe pisno ne bi podaljšal.
24. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nato se prekoplje in odda drugemu najemniku.
25. člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno.
26. člen
Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe, se najemniku dodeli en grobni prostor. Na osebno željo najemnika se dodeli še dodaten grobni prostor, za katerega se plača ekonomska cena v enkratnem znesku. Ekonomska cena je enaka stroškom za pridobitev novega grobnega prostora.
27. člen
Izvajalec javne službe lahko razveljavi najemno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik po predhodnem opozorilu izvajalca ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub posebnemu opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
Šteje se, da je grob nevzdrževan takrat, kadar nagrobna znamenja ogrožajo varnost ljudi oziroma je tako zanemarjen, da kvari estetski videz pokopališča.
28. člen
V primeru poteka ali razveljavitve najemne pogodbe za grob mora najemnik z grobnega prostora odstraniti opremo groba v 15 dneh po poteku ali razveljavitvi najemne pogodbe. Če ne odstrani opreme v določenem roku, jo po predhodnem opozorilu najemnika grobnega prostora odstrani izvajalec javne službe na stroške najemnika grobnega prostora.
V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba izvajalec javne službe.
Sredstva za kritje vzdrževanja iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja izvajalec javne službe.
V. POGREBNE SVEČANOSTI
29. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pokopa in ima javni pietetni značaj, pri tem se najprej upošteva želja umrlega ali njegovih najbližjih svojcev.
30. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O javni pogrebni svečanosti je izvajalec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
O pogrebni svečanosti se ne obvesti javnosti, če je bila tako izražena želja pokojnika ali svojcev.
Izvajalec javne službe je v primeru javne pogrebne svečanosti dolžan obvestiti krajevno skupnost, v kateri je umrli prebival. Na tej svečanosti se praviloma od pokojnika poslovi predstavnik krajevne skupnosti.
Za umrle, za katere se ugotovi, da nimajo svojcev ali drugih, ki bi poskrbeli za pokop, mora pogrebno svečanost naročiti in plačati Mestna občina Novo mesto.
31. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom krste z umrlim ali žare z upepeljenimi ostanki umrlega z mrliškega odra.
Ta opravila in odvoz krste v pogrebnem sprevodu ter položitev krste v jamo opravijo pogrebniki, za katere je dolžan poskrbeti izvajalec javne službe. Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke.
32. člen
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice, s pokojnikovega doma ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče.
Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:
– na čelu sprevoda je državna zastava,
– v primeru verskega obreda je za državno zastavo simbol verske skupnosti,
– sledijo prapori, nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanje, godba, pevci,
– v primeru verskega obreda sledijo predstavniki verske skupnosti,
– sledi pogrebni voz ali nosilci krste oziroma žare,
– sledijo najožji svojci in
– za njimi ostali udeleženci pogreba.
Razpored v sprevodu se lahko opravi na krajevno običajen način.
V primeru verskega obreda lahko sprevod vstopi tudi v objekt določene verske skupnosti.
33. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti običajno razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, državne zastave in prapori, v primeru verskega pogreba pa tudi predstavnik verske skupnosti in simbol verske skupnosti.
Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi v grob, nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred. Nato zaigra godba, pevci zapojejo žalostinke, če sodelujejo pri pogrebu.
Temu sledijo poslovilni govori predstavnika krajevne skupnosti, če te poslovitve ni bilo na začetku pogrebne svečanosti, in govori drugih predstavnikov ter zaključni obred na krajevno običajen način.
Po zadnjem pozdravu z zastavo in prapori je pogrebna svečanost zaključena.
34. člen
Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci in drugi), se lahko vključi v pogrebno svečanost.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje enota s strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote.
Častna salva se izstreli pred zaključkom pogrebne svečanosti.
35. člen
Če pri pogrebu pokojnika tudi zvonijo, zvonjenje lahko traja med pogrebno svečanostjo do deset minut oziroma s prekinitvami do petnajst minut, v primeru verskega pogreba pa v skladu z običaji verske skupnosti.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
36. člen
Izvajalec javne službe ima poleg že navedenih še naslednje obveznosti:
– zagotavljati kvalitetno izvajanje javne službe,
– upoštevati tehnične, sanitarne ter druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,
– omogočati nadzor nad opravljanjem javne službe,
– kot dober gospodar upravljati in vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, ki so javno dobro,
– ugotavljati pravilnost pokopaliških dokumentov za dovolitev pokopa,
– določati prostor, dan in uro pokopa v sporazumu z naročnikom pokopa,
– izdajati soglasja za postavitev spomenika,
– v skladu s tem odlokom sklepati pogodbe za najem grobov oziroma za opravljanje storitev, ki so predmet izvajanja javne službe,
– zaračunavati prispevke in pristojbine, če so le-ti uvedeni z občinskim predpisom,
– zagotavljati red in čistočo v mrliški vežici in na pokopališču,
– zagotoviti zasutje groba najkasneje pol ure po končani pogrebni svečanosti,
– voditi kataster komunalnih naprav na pokopališču,
– voditi evidenco o grobovih in pokopih na določenem pokopališču,
– ob pokopu, prekopu in urejanju pokopališč zavarovati sosednje grobove pred poškodbami,
– opravljati druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
37. člen
Izvajalec javne službe je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov in jih shraniti. Najdene predmete mora izvajalec izročiti upravičencu oziroma občini.
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
38. člen
Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet tega odloka, imajo poleg že navedenih še naslednje pravice:
– pravico uporabe storitev javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in drugimi predpisi,
– pravico svojcev do izbire pokopališča, kjer naj bi bil umrli pokopan, če obstajajo za to objektivne možnosti,
– pravico do odločanja o načinu pokopa,
– pravico do sklenitve najemne pogodbe za grob,
– pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene pravice uporabnikov,
– pravico postaviti ali odstraniti nagrobni spomenik le v soglasju z izvajalcem javne službe.
Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet tega odloka, imajo poleg že navedenih še naslednje obveznosti:
– uporabljati storitve izvajalca v skladu s tem odlokom,
– upoštevati določila pravilnika o pokopališkem redu in navodila izvajalca v zvezi z izvajanjem pokopališkega reda,
– plačevati uporabo objektov oziroma storitev izvajalca,
– skrbeti za red in vzdrževanje grobov v skladu s tem odlokom.
VIII. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČU
39. člen
V območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in jih shranjevati na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča,
– trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih.
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem izvajalca javne službe.
V neposredni bližini območja pokopališča v času pogrebnih svečanosti niso dovoljene dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti (npr. povzročanje hrupa, vpitje, moteči zvoki in podobno).
Izvajalec pokopališča oziroma tisti, ki vodi pogrebne svečanosti, povzročitelja nedovoljenih dejavnosti na to opozori pred začetkom pogrebnih svečanosti.
40. člen
Pokopališke poti, zgradbe, ograje, žive meje, spomenike in obeležja splošnega pomena ter druge komunalne naprave mora vzdrževati izvajalec javne službe. Za sakralne objekte v sklopu pokopališča skrbi lastnik ali izvajalec javne službe, če ga lastnik za to pooblasti.
Za red in vzdrževanje pokopališča je odgovoren izvajalec javne službe.
Za red in vzdrževanje grobov so odgovorni najemniki grobov. Izvajalec javne službe in uporabnik oziroma najemnik groba lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba.
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.
IX. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
41. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč se financirata iz naslednjih virov:
– prihodkov od plačanih storitev,
– najemnin za grobove in za uporabo mrliških vežic,
– sredstva proračuna za vzdrževanje objektov, ki so javno dobro v lasti občine,
– dotacij in donacij ter
– drugih virov.
Pokopališke storitve in pristojbine se zaračunavajo po ceniku, ki ga potrjuje Občinski svet mestne občine Novo mesto.
Cene pokopaliških storitev sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pokopa ter enostavno reprodukcijo na infrastrukturnih objektih in napravah, vezanih na to dejavnost.
Cene pogrebnih storitev morajo biti tržno primerljive in ne smejo presegati stroškov izvajanja dejavnosti.
Najemnine morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter manjše investicijske posege.
Višino najemnin za grobove ter ceno storitev predlaga izvajalec javne službe, potrdi pa jo Občinski svet mestne občine Novo mesto.
X. NADZOR
42. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojna občinska inšpekcija ter druge pristojne inšpekcijske službe.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
43. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe, če ravna v nasprotju s 36. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe, če ravna v nasprotju s 36. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se za prekršek kaznuje pravna oseba, če ravna v nasprotju z:
– drugim odstavkom 39. člena,
– prvim odstavkom 16. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če ravna v nasprotju z:
– drugim odstavkom 39. člena,
– prvim odstavkom 16. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju z:
– drugim odstavkom 39. člena,
– prvim odstavkom 16. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 20.000 SIT se za prekršek kaznuje posameznik, če ravna v nasprotju z:
– drugim odstavkom 38. člena,
– prvim ali tretjim odstavkom 39. člena tega odloka.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44. člen
Izvajanje javne službe se v soglasju s krajevnimi skupnostmi prenese na izvajalca javne službe najpozneje v petih letih po sprejemu tega odloka.
45. člen
S pravilnikom o pokopališkem redu se podrobneje določi izvajanje tega odloka za vsako pokopališče posebej.
46. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati odlok o pokopališkem redu za pokopališča v Občini Novo mesto (SDL, št. 14/88) in odlok o javnih pogrebnih svečanostih (SDL, št. 4/83).
47. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-05-2/2000-1200
Novo mesto, dne 29. junija 2000.
Podžupanja
Mestne občine Novo mesto
Martina Vrhovnik, univ. dipl. org. l. r.
