Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95, 71/97, 13/98 in 24/00) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 18. seji dne 10. 7. 2000 sprejel

S tem odlokom se sprejme prostorske ureditvene pogoje za območji urejanja ŠR 1/2-1 Bellevue – del in ŠR 1/2-2 Tivoli. Prostorske ureditvene pogoje je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Ljubljana, pod št. projekta 4819 v maju 1999.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
A) Tekstualni del:
1. Odlok
2. Obrazložitev
3. Soglasja
B) Grafični del:

1. Izsek iz dolgoročnega plana občin
in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000                 M 1:5000
2. Spremembe in dopolnitve PUP ZPUN
1992                                                    M 1:5000
3. Katastrski načrt                                     M 1:1000
4. Topografski načrt                                    M 1:1000
5. Regulacijska karta                                   M 1:1000
6. Karta posegov – ureditvena situacija                 M 1:1000
7. Karta posegov – promet                               M 1:1000
8. Karta posegov – komunala                             M 1:1000

Sestavni del odloka so naslednje grafične karte:

1. katastrski načrt z omejitvijo območja
obdelave                                                M 1:1000
LUZ, št. projekta 4819, maj 1999
2. regulacijska karta                                   M 1:1000
LUZ, št. projekta 4819, maj 1999

Območje obdelave je območje urejanja ŠR 1/2-2 in ŠR 1/2-1 del brez ožjega območja Hotela Bellevue (morfološka enota 3C/1).
Območje ŠR 1/2-2 omejuje na zahodu os Celovške ceste, na jugu severna peta nasipa železniške proge Ljubljana–Trst in severni rob drevoreda Pod Turnom, na vzhodu vzhodni rob peš poti, ki poteka severno od Hale Tivoli, na severu pa severni rob dovozne ceste do Hotela Bellevue.
Območje ŠR 1/2-1 omejuje na zahodu os Celovške ceste, na jugu severni rob Cesta na Bellevue, na vzhodu mejna črta z območjem ŠR 1/5, ki poteka po robu gozda, ter na severu meja z območjem ŠS 1/2 ob Stari cerkvi, ki poteka med cerkvijo ter stopniščem in peš površino med Celovško cesto in ulico Pod gozdom.

Pri prostorskih posegih je treba poleg tekstualnih določil upoštevati tudi regulacijske elemente, prikazane na regulacijski karti. Pomen regulacijskih elementov je naslednji:
RL – regulacijska linija
– razmejuje območje cestnega sveta od ostalega območja. Določa območje pešpoti in kolesarskih stez;
GL – gradbena linija
– je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije;
GM – gradbena meja
– je linija, ki jo novogradnje ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so odmaknjene od nje v notranjost;
meja rezervata mestne železnice
– je linija, do katere se ščiti prostor za potrebe gradnje mestne železnice; v tem prostoru je prepovedana gradnja objektov;
smer nove povezave
– je linija, ki osno določa potek nove komunikacije;
dostopi
– so mesta, na katerih je pod posebnimi pogoji dovoljen dovoz za motorna vozila na interne površine;
površine s posebno ureditvijo
– so površine, za katere so potrebne posebne rešitve;
rekonstrukcije drevoredov
– drevoredi, ki se rekonstruirajo skladno z navodili Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (v nadaljevanju: LRZVNKD);
funkcionalna enota
– je območje enotnih posegov.

Območje urejanja ŠR 1/2-2 je razdeljeno na sedem funkcionalnih enot:
F 1 – hala Tivoli,
F 2 – Cekinov grad,
F 3 – vstopni prostor v park,
F 4 – športni park,
F 5 – bazen Tivoli,
F 6 – park,
F 7 – parkirišče.
Območje urejanja ŠR 1/2-1 del je razdeljeno na dve funkcionalni enoti:
F 1 – Celovška cesta,
F 2 – Šišenski hrib.

Merila in pogoji za posege v funkcionalnih enotah so določena s posebnimi merili in pogoji. Tlorisni in višinski gabariti objektov so podani v regulacijski karti.

Podlage za izdelavo izvedbene dokumentacije za posege v Tivoliju so praviloma natečajne rešitve in register opreme. Natečajne rešitve je treba izdelati za naslednja območja:

– območje F1:     zunanja ureditev ploščadi pod
                  obstoječo Halo Tivoli;
                  – ploščad ob severnem dostopu v
                  Tivoli;
                  – ureditev dostopa od hale do
                  Ceste na Bellevue;
– območje F2:     parkovna ureditev celotnega
                  območja funkcionalne enote;
– območje F3:     ureditev celotnega območja;
– območje F4:     otroško igrišče z gostinskim
                  paviljonom na vzhodnem delu
                  območja;
– območje F5:     zunanja ureditev na južni strani
                  kopališča;
– območje F6:     krajinska ureditev potoka;
– območje F7:     ureditev podhoda (nadhoda) pod
                  železnico z ožjo okolico.

Območja natečajne obdelave je možno smiselno prilagoditi.

Tivoli je za Ljubljano območje posebnega pomena, zato morajo biti vsi elementi prostorskih posegov (gradnja objektov, parkovne ureditve, prometne ureditve in mikrourbana oprema) oblikovani kvalitetno in iz trajnih materialov.

Mikrourbana oprema je za vse območje Tivolija enaka in se mora razlikovati od opreme, ki je tipska za druga območja Ljubljane.
Za mikrourbano opremo (fiksno in mobilno) ter za elemente zunanje ureditve je treba izdelati register opreme. Projektno nalogo za register opreme izdelata Oddelek za urbanizem in Oddelek za gospodarske javne službe in promet MU MOL. Register opreme je obvezen za območje ŠR 1/2-2.

Vse utrjene pešaške površine, vhodi v objekte, parkirišča in ceste morajo biti brez grajenih ovir, tako da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.

S prostorskimi ureditvenimi pogoji so podane usmeritve za lociranje elementov mobilne opreme. Za nekatere elemente (gostinski paviljoni, sanitarije) je lokacija določena v regulacijski karti, ostale lokacije pa bodo opredeljene z registrom opreme, ki je kot pravilnik urejanja sestavni del tega odloka.

V območjih ŠR 1/2-2 in ŠR 1/2-1 del ni dovoljeno postavljanje reklamnih panojev, balonov za prekrivanje igrišč in zabaviščnih parkov. Dovoljeni so komercialni napisi na vencu Hale Tivoli.

Z dnem uveljavitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih je prepovedana postavitev mikrourbane opreme, ki ni v skladu z registrom opreme, dovoljena so le vzdrževalna dela na elementih, ki so nujno potrebni za funkcioniranje parka (svetila, klopi, koši itn.). Vse ostale elemente mikrourbane opreme (reklamne napise, kioske itn.) je treba odstraniti najkasneje v enem letu po vzpostavitvi registra opreme.

Za območje obdelave veljata odlok o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (Uradni list SRS, št. 21/84) in odlok o razglasitvi zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 38/83).
Vsi posegi morajo biti načrtovani in izvajani v skladu z usmeritvami in pogoji LRZVNKD.

Obstoječi drevoredi v območju urejanja ŠR 1/2-2 so: drevoredni križ pred Cekinovim gradom (os S–J lipov drevored od začetne točke pri Cesti na Bellevue do bazena in hrastov drevored od bazena do drevoreda Pod turnom, os V–Z kostanjev drevored od polkrožnega drevoreda ob vstopu v park do Cekinovega gradu), polkrožni drevored ob vstopu v park (kostanji), Jakopičev drevored (kostanji) in drevored ob Celovški cesti (platane).
Obstoječi drevoredi se dopolnijo in sanirajo po navodilih LRZVNKD.
Obstoječe visoko zelenje se lahko odstrani le s soglasjem Oddelka za urbanizem MU MOL in LRZVNKD. Vse nove in nadomestne ozelenitve se izvajajo le na podlagi celovitih projektov zunanje ureditve. Obsekavanje dreves se lahko izvaja le z nadzorom LRZVNKD.
Obvezno je treba ohranjati in rekonstruirati drevorede, ki so najstarejše in najpomembnejše prvine parka.
Posege je treba načrtovati in izvajati tako, da se obstoječo vegetacijo ohrani v čim večji možni meri in se jo po potrebi nadomešča in dopolnjuje.
Novo načrtovani in obstoječi vegetaciji je treba omogočiti ustrezne rastiščne pogoje.
Pri gradnji vseh vrst je treba izvesti vse potrebne ukrepe za zaščito vegetacije, ki zaradi posega samega ni predvidena za odstranitev, je pa v vplivnem območju posega.
Za vse posege v obstoječe vegetacijske prvine je treba pridobiti usmeritve in pogoje LRZVNKD.

Gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike in telekomunikacij je dovoljena v vseh funkcionalnih enotah iz 6. člena tega odloka, za posamezne funkcionalne enote pa veljajo še dodatna merila in pogoji.

Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd. morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.

Obstoječe in predvidene objekte je treba ob upoštevanju predpisov in programskih rešitev, ki jih izdela pristojna organizacija, priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje, plinovodno ali toplovodno omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni ter prilagojeni obstoječi vegetaciji.

Ravnanje s komunalnimi odpadki
Odjemna in zbirna mesta komunalnih odpadkov morajo biti na funkcionalnem zemljišču povzročitelja, prometno dostopna, locirana v objektu ali izven, na utrjeni površini ter urejena skladno z veljavnimi predpisi. Zagotoviti je treba ustrezen način zbiranja komunalnih odpadkov in upoštevati posebne vrste odpadkov pri dimenzioniranju površin za ločeno zbiranje odpadkov na mestu povzročitelja oziroma izvora.

Kanalizacija
Pred izdelavo lokacijske dokumentacije je treba posamezne posege v prostor ter obnovo oziroma gradnjo novih kanalov pridobiti programske rešitve oziroma projektne naloge, ki jih izdela JP Vodovod-Kanalizacija.
Obravnavano območje se nahaja v 3. varstvenem pasu vodnih virov. Pri načrtovanju in izvajanju vseh posegov v prostor se mora zato upoštevati določila odloka o varstvu virov pitne vode v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 13/88).
Priključevanje objektov je možno z direktnim priključkom samo za odtoke s pritličij in nadstropij. Odtok s kleti je možen preko črpališč.
Delavnice in kurilnice centralnih kurjav na olje morajo imeti lovilce olj.
Na obravnavanem območju je zgrajeno kanalizacijsko omrežje mešanega sistema. Odpadne in padavinske vode se odvaja preko sekundarnih kanalov do zbiralnika A0D (DN 700/1050, 900/1350 mm) in naprej v zbiralnik A0 (DN 2100 mm), ki poteka v levem bregu Ljubljanice.
Na kanalizacijsko omrežje se morajo priključiti vse padavinske vode iz utrjenih površin ter streh. Padavinske vode iz povoznih utrjenih površin se morajo odvajati v kanalizacijo preko lovilcev olj.
Ponikanje na obravnavanih območjih ni mogoče.
Za obravnavano območje je treba rešiti odvajanje zaledne vode.
Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno, s preskusom na vodotesnost.
Meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane v kanalizacijo preko maščobnika.
Po cesti Pod gozdom je predvidena gradnja kanalizacije, za katero je izdelana projektna naloga št. 2448 K; Kanalizacija Pod gozdom, JP Vodovod-Kanalizacija, junij 1995.
Vodovod
Pred izdelavo lokacijske dokumentacije je treba za posamezne posege v prostor ter obnovo oziroma gradnjo novih vodovodov pridobiti programske rešitve oziroma projektne naloge, ki jih izdela JP Vodovod-Kanalizacija.
Obravnavano območje se nahaja v 3. varstvenem pasu vodnih virov. Pri načrtovanju in izvajanju vseh posegov v prostor se mora zato upoštevati določila odloka o varstvu virov pitne vode v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 13/88).
Vodovodi naj potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh, tako, da je omogočeno vzdrževanje omrežja in priključkov.
Vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov. Pred zasipom novozgrajenih vodovodov mora biti izveden tlačni preizkus. Vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji. Pri proizvodnih in storitvenih dejavnostih je treba v 3. varstvenem pasu centralnega sistema vodnih virov za uporabo tehnološke vode načeloma predvideti in uporabljati zaprte sisteme.
V skladu s posameznimi posegi v prostor v posameznih ureditvenih območjih in njihovih morfoloških enotah je treba obnoviti in dopolniti obstoječe vodovodno omrežje tako, da bo nudilo zadostno požarno zaščito, omogočalo neposredno priključevanje porabnikov, zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in drevja. Ureditveni območji se napajata glede na lego objektov po vodovodih DN 400 mm in DN 100 mm, ki potekata po Celovški cesti ter po vodovodu DN 50 mm, ki poteka po cesti Pod gozdom. Za sanacijo vodovoda po cesti Pod gozdom je izdelan projekt PZI št. 6V569; Obnova vodovoda po cesti Pod gozdom in nova HP ŠR 1/2-1, IEI Maribor, december 1997.
Zaradi predvidene gradnje mestne železnice po Celovški cesti je treba vodovode na tem območju prestaviti oziroma obnoviti ter na podlagi meritev predvideti tudi ustrezno katodno zaščito.
Za vse obstoječe in predvidene vodovode je treba zagotoviti ustrezne odmike.
Obstoječe vodovodno omrežje je treba dopolniti s hidrantnim omrežjem.
Med gradnjo mestne železnice je treba predvideti tudi ustrezno zaščito obstoječega primarnega vodovoda DN 400 mm, ki poteka po Celovški cesti.
Električno omrežje
Treba je predvideti novo transformatorsko postajo v sklopu obstoječih objektov ali neposredno ob obstoječih objektih.
Vročevod
Vsi objekti v območju ŠR 1/2-2 morajo biti priključeni na vročevod za potrebe ogrevanja, pripravo tople sanitarne in bazenske vode.
Obstoječe vročevodno omrežje zadostuje za eventualne dodatne priključitve objektov.
Plin
V območju urejanja ŠR 1/2-1 Bellevue-del je zemeljski plin predviden za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode in kuhanje. Za omenjene namene je potrebno zgraditi sekundarno plinovodno omrežje.
V območju urejanja ŠR 1/2-2 Tivoli je zemeljski plin predviden za potrebe kuhanja in tehnologije.
Telekomunikacijsko omrežje
Obstoječe TKK omrežje je treba zaščititi po pogojih Telekom Slovenije.
Javna razsvetljava
Z javno razsvetljavo je treba opremiti vse prometne površine, parkirne površine in površine, namenjene pešcem.
Ob Celovški cesti se uporabijo tipske svetilke, ki se uporabljajo na območju Ljubljane.
V vsem ostalem območju urejanja se lahko uporabijo samo svetilke iz registra opreme.

Varstvo pred požarom
Do vseh objektov morajo biti zagotovljeni dostopi za intervencijska vozila, ob objektih pa prostori za delovanje intervencijskih vozil.
Izvedeno mora biti krožno povezano hidrantno omrežje z ustreznimi nadzemnimi hidranti in zadostno količino vode.

Varstvo pred hrupom
Po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) je, glede na občutljivost za učinke hrupa, območje urejanja ŠR 1/2–2 Tivoli razvrščeno v II. območje, v 100-metrskem pasu ob Celovški cesti pa velja III. stopnja varovanja. Območje urejanja ŠR 1/2–1 del je razvrščeno v III. območje.
S tem odlokom za varstvo pred hrupom niso predvideni posebni ukrepi. Posamezne posege je treba načrtovati in izvajati tako, da se v čim večji možni meri upošteva ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje hrupa znotraj območja parka.
Ob izdelavi natečajnih rešitev za ureditev območij ob Celovški (F6, F3, F1 v območju urejanja ŠR 1/2-2) se predvidi zaščita pred hrupom s parkovno prilagojenimi sredstvi.
V območju F1 – območje urejanja ŠR 1/2-1 – je obvezna izdelava protihrupne študije in pasivna zaščita.

Varstvo vodnih virov
V območju veljajo določila o varovanju vodnega vira – tretji varstveni pas z blagim režimom varovanja.

Prometnice, ki jih zajema območje obdelave, so: Celovška cesta, Cesta na Bellevue, dostopna pot do parkirišča med Celovško cesto in železniško progo, dostopna pot na ploščad pred halo in do dvorišča Cekinovega gradu ter površina za halo Tivoli.
V območju obdelave sta dve parkirišči, in sicer javno parkirišče med železnico, Celovško cesto in Jakopičevim drevoredom ter interno parkirišče pod Halo Tivoli.

Celovška cesta je v končni fazi predvidena kot štiripasovnica z dodatnimi zavijalnimi pasovi, z obojestranskimi pločniki in kolesarskimi stezami in s tramvajsko progo. Končna faza je opredeljena z rezervatom. Širina rezervata je določena na podlagi naslednjih dimenzij posameznih pasov:

– vozišče za motorni promet                           4 x 3,25 m
– mestna železnica                                     2 x 3,5 m
– peroni mestne železnice (zavijalni
pasovi, zelenica)                                  2 x 3 – 4,5 m
– kolesarska steza                                       2 x 2 m
– hodnik za pešce                                        2 x 3 m
– možnost vzporednega parkiranja
(zavijalni pasovi, bus postaje)                          2 x 3 m
– drevoredi                                              2 x 1 m
                                                  skupaj min. 36
                                                      maks. 47 m

V I. fazi se ob Celovški predvidi dodaten vozni pas za levo zavijanje na Cesto na Bellevue oziroma Rusko ulico in avtobusno postajališče izven voznih pasov, zato se robnik cestišča premakne proti Tivoliju od križišča s Frankopansko do podvoza pod železniško progo.
V odseku med Frankopansko in Rusko ulico se zaradi omenjene širitve razširi pločnik za pešce do zidu, ki fizično ločuje območje Tivolija od prostora Celovške ceste. Kolesarska steza se umakne v območje parka južno od obstoječega zidu.
I. faza adaptacije Celovške je predvidena na podlagi naslednjih dimenzij posameznih pasov:

– vozišče za motorni promet                           4 x 3,25 m
– levi zavijalni pas (avtobusna postaja)                 1 x 3 m
– hodnik za pešce                                        2 x 3 m
– kolesarska steza                                     1 x 2,5 m
                                                   skupaj 24,5 m

V območju urejanja ŠR 1/2-2 so predvidene pešpoti, kolesarske steze in ceste z naslednjimi profili:

B1 Cesta na Bellevue
– vozišče za motorni promet                           2 x 3,00 m
– kolesarska steza (delno)                                1,60 m
– pločnik (delno)                                         1,20 m
B2 cesta Pod gozdom
– vozišče za motorni promet                           2 x 2,50 m
B3 cesta do parkirišča
– vozišče za motorni promet                           2 x 3,50 m

C1 drevoredni križ pod Cekinovim gradom
– tlakovana pešpot z obojestransko muldo iz kock skupne širine 5 m
– obojestranski drevored v zelenici
C2 drevored pod Turnom
– peščena pot z muldami iz kock skupne širine 5 m
– obojestranski drevored v zelenici
C3 Jakopičev drevored
– pešpot + kolesarska steza z obojestranskimi muldami širine 5 m
D dostavne poti – pešpoti
– pešpot (+ dovozi) šir. 6 m
E pešpoti
– peščena pešpot z enostransko muldo in enostransko obrobo šir. 2-3 m.

Urgentni dovozi so po vseh cestah in pešpoteh. Za objekte, ki nimajo dostopov po cestah, je dovoljena dostava po pešpoteh ob določenih urah, ki jih predpiše upravljalec.

V območju urejanja ŠR 1/2-1 Bellevue – del veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
a) Vrste posegov v prostor
Funkcionalna enota F1
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– dozidave, nadzidave, adaptacije, rekonstrukcije in nadomestne gradnje v okviru gabaritnih omejitev;
– poslovne, trgovske, gostinske in druge centralne dejavnosti ter stanovanjska namembnost v etažah ter spremembe namembnosti v okviru zgornjih določil;
– uporaba tunelov v okviru dovoljene namembnosti;
– pogoj za pridobitev novih površin je, da se pridobi ustrezno število parkirnih površin;
– gradnja zelenih in tlakovanih teras med posameznimi sklopi objektov;
– gradnja parkirišč in ploščadi in gradnja podzemnih garaž tudi izven gabaritnih linij;
– gradnja komunalnih vodov in naprav;
– postavitev mikrourbane opreme razen reklamnih panojev;
– kot alternativna možnost je dovoljena urbanistično-arhitekturna rekonstrukcija celotnega območja od Tivolija do Stara cerkve. Rešitev, ki se jo pridobi z natečajem, potrdi Oddelek za urbanizem MU MOL, ki izdela tudi projektno nalogo za natečaj. V primeru take rešitve ne veljajo gabaritni pogoji iz grafičnih prilog in usmeritve za oblikovanje.
Funkcionalna enota F2
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– dozidave stanovanjskih objektov do največ 30% tlorisne velikosti posameznega objekta, P+1 ali P+M;
– adaptacije in rekonstrukcije objektov;
– gradnja posamičnih podzemnih garaž;
– gradnja nadomestnih stanovanjskih objektov enakih gabaritov, kot je objekt, ki se nadomešča;
– adaptacije obstoječih podstrešij v bivalne namene;
– gradnja cest, parkirišč, pešpoti, ploščadi in kolesarskih stez;
– gradnja opornih zidov maks. višine 1,80 m nad terenom;
– spremembe namembnosti v mirno poslovno dejavnost;
– urejanje zelenic;
– gradnja komunalnih vodov in naprav;
– postavitev mikrourbane opreme razen reklamnih panojev.
Za vse posege v območju funkcionalne enote F2 je potrebno pridobiti soglasje LRZVNKD.
b) Oblikovanje gradenj in drugih posegov v prostor
Funkcionalna enota F1
– arhitekturno oblikovanje v celotnem območju mora biti kvalitetno in enotno. Območje je razdeljeno na 5 gradbenih sklopov;
– ob posameznih posegih je treba prikazati zasnovo celotnega sklopa ter predvideno faznost gradnje. Obvezna je uporaba avtohtonih stavbnih členov (npr. venec, okenske police, portal, obroba cestne fasade do venca nad pritličjem, cokl itn.);
– strehe so strme z opečno kritino. Možna je izvedba frčad. Frčade so dvokapne s slemenom pravokotnim na smer glavne strehe;
– oporni zidovi morajo biti oblikovani enotno in ozelenjeni;
– barvanje fasad se opredeli s študijo za posamezni gradbeni sklop, ki jo potrdi Oddelek za urbanizem MU MOL.
Funkcionalna enota F2
– prizidave so oblikovno ločene od obstoječega objekta in obdelane kot poseben arhitekturni člen.

V območju urejanja ŠR 1/2-2 Tivoli veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
a) Vrste posegov v prostor
Funkcionalna enota F1 – območje Hale Tivoli
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– rekonstrukcije, adaptacije prostorov in fasade v športni dvorani za potrebe športa in spremljajočih dejavnosti;
– rekonstrukcija stopnišča na južni strani dvorane in izraba prostora pod stopniščem za pomožne prostore k športni dvorani;
– dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje severnega prizidka športne dvorane za administrativne in poslovne potrebe športne dvorane ter športnih organizacij in društev;
– gradnja zunanjih športnih igrišč na ploščadi vzhodno od obstoječe dvorane;
– gradnja cest, pešpoti, kolesarskih stez;
– urejanje parkirišč in ploščadi;
– urejanje zelenic, rekonstrukcija drevoredov, ograjevanje igrišč;
– postavitev manjšega gostinskega paviljona;
– gradnja podzemnih komunalnih vodov in naprav;
– postavitev mikrourbane opreme, ki je določena z registrom opreme na lokacijah, ki jih prav tako določa register opreme;
– spremembe namembnosti za potrebe športa in spremljajočih trgovsko-poslovno-gostinskih dejavnosti.
Funkcionalna enota F2 – območje Cekinovega gradu
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– rekonstrukcije in adaptacije Cekinovega gradu znotraj obstoječega gabarita, s katerimi soglaša Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine;
– urejanje ploščadi in pešpoti;
– urejanje zelenic;
– rekonstrukcija drevorednega križa s štirimi travnatimi polji ter dostopom do ploščadi pred Cekinovim gradom;
– gradnja podzemnih komunalnih vodov in naprav:
– postavitev manjšega gostinskega paviljona z vrtom (lokacija je lahko tudi v funkcionalnih enotah F3 in F4 in se jo določi z natečajem);
– postavitev mikrourbane opreme, ki je določena z registrom opreme na lokacijah, ki jih prav tako določa register opreme;
– spremembe namembnosti v okviru obstoječe osnovne in spremljajočih dejavnosti.
Funkcionalna enota F3 – vhod v park
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja cest, pešpoti, kolesarskih stez in ploščadi;
– urejanje zelenic in rekonstrukcija drevoredov ter urejanje zaščitenih platan;
– postavitev manjšega gostinskega paviljona z vrtom (lokacija je lahko tudi v funkcionalnih enotah F2 in F4 in se jo določi z natečajem);
– gradnja podzemnih komunalnih vodov in naprav;
– postavitev mikrourbane opreme, ki je določena z registrom opreme na lokacijah, ki jih prav tako določa register opreme.
Funkcionalna enota F4 – športni park
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– urejanje in gradnja pešpoti;
– gradnja športnih igrišč in ograjevanje igrišč;
– urejanje zelenic in rekonstrukcija drevoredov;
– urejanje otroških igrišč;
– postavitev manjšega gostinskega paviljona z vrtom (lokacija je lahko tudi v funkcionalnih enotah F2 in F3 in se jo določi z natečajem);
– postavitev pomožnega objekta (garderoba, sanitarije) ob teniških igriščih;
– gradnja podzemnih komunalnih vodov in naprav;
– postavitev mikrourbane opreme, ki je določena z registrom opreme.
Funkcionalna enota F5 – bazen
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– rekonstrukcije, adaptacije prostorov in fasade bazena v okviru obstoječih gabaritov (izjemoma so možni manjši posegi, ki izstopajo iz obstoječih gabaritov, vendar le kot funkcionalna dopolnitev posegov znotraj objekta);
– dozidava objekta na južni strani za potrebe širitve bazenov;
– urejanje pešpoti, dovozov in ploščadi;
– urejanje zunanjih bazenov in kopalnih ploščadi na južnem delu objekta (tudi izven gradbene meje);
– urejanje zelenic in rekonstrukcija drevoredov;
– gradnja podzemnih komunalnih vodov in naprav;
– postavitev mikrourbane opreme, ki je določena z registrom opreme na lokacijah, ki jih določa register opreme.
Funkcionalna enota F6 – park
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– urejanje pešpoti;
– vzdrževanje obstoječih športnih površin;
– urejanje otroških igrišč;
– urejanje zelenic in rekonstrukcija drevoredov;
– gradnja podzemnih komunalnih vodov in naprav;
– postavitev tipske WC kabine;
– postavitev mikrourbane opreme, ki je določena z registrom opreme.
Funkcionalna enota F7
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– urejanje cest, parkirišč, pešpoti, ploščadi in kolesarskih stez;
– gradnja podhodov ali nadhodov čez železniško progo;
– urejanje zelenic in rekonstrukcija drevoredov;
– gradnja podzemnih komunalnih vodov in naprav;
– postavitev kabine za vratarja v skladu z registrom opreme;
– postavitev mikrourbane opreme, ki je določena z registrom opreme na posebej določenih lokacijah.
b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor
Funkcionalna enota F1
– dozidava na severnem delu hale mora biti oblikovana arhitekturno kvalitetno in enotno. Fasade je treba poenotiti na celotnem severnem aneksu;
– prenova fasade na športni hali mora biti oblikovno enotna;
– stopnišče na južni strani hale se predvidi v manjšem naklonu, podest se podaljša, stopnišče je lahko širše za maks. 2 m;
Funkcionalna enota F5
tlorisni gabariti objekta se lahko prilagodijo rešitvi za zunanje bazene, če se ugotovi, da je prilagoditev potrebna zaradi oblikovne ali funkcionalne uskladitve s celoto.

Pri vseh posegih v območju ŠR 1/2-1 je treba upoštevati mobilno opremo in rešitve iz registra opreme.

Za površine s posebno ureditvijo, ki so označene v regulacijski karti je treba pridobiti variantne ali natečajne rešitve. Vrsto in obliko rešitve določi pristojni organ za urbanizem pri mestni upravi MOL. Isti organ tudi izdela projektno nalogo, spremlja in preverja izdelavo in potrdi urbanistično arhitekturno rešitev. Le tako potrjena rešitev je podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije.

Oddelek Mestne uprave, pristojen za urbanizem, opravi strokovno presojo posega v prostor z vidika funkcionalne in oblikovne ustreznosti in zagotovitve optimalne rabe cestnega, komunalnega in energetskega omrežja. Potrdilo o opravljeni presoji je sestavni del lokacijske dokumentacije.

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem in
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Šiška.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve tega odloka se v odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š1 Šiška (Uradni list SRS, št. 28/89 in Uradni list RS, št. 24/91-II, 58/92, 5/94, 24/96, 40/97):
– v 2. členu v deseti alinei za besedo “Bellevue” doda beseda “(del)”, črta pa se enajsta alinea, ki se glasi: “ŠR 1/2-2 Tivoli”;
– v 46. členu črta besedilo, ki se glasi: “in ŠR 1/2-2 Tivoli”;
– v 48. členu za besedo “Bellevue” doda beseda “– del”.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.