Na podlagi določil 62. člena odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 4/00) je Občinski svet občine Gornja Radgona na 14. redni seji dne 20. 7. 2000 sprejel
P R A V I L N I K
o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav v Občini Gornja Radgona
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba vodovodnih objektov in naprav, ki jih upravlja ali jih bo v upravljanje prevzel Režijski obrat Občine Gornja Radgona (v nadaljnjem besedilu: upravljalec) pod pogoji, določenimi v odloku o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 4/00).
2. člen
Ta pravilnik je obvezen za vse udeležence pri planiranju, projektiranju, v upravnem postopku, gradnji, komunalnem opremljanju in uporabi vodovodnih naprav.
3. člen
Ta pravilnik vsebuje naslednja poglavja:
1. Splošne določbe,
2. Izdaja soglasij in pregled projektov,
3. Postopek za priključitev na vodovodno omrežje in ukinitev priključka,
4. Priključitev objekta ali zemljišča na vodovodno omrežje upravljalca,
4.1. Izvedbeni pogoji,
4.2. Izvedba priključka,
5. Obračunski vodomeri in meritev porabe,
5.1. Lokacija in izvedba merilnega mesta,
5.2. Način vgradnje obračunskega vodomera,
5.3. Tipi in dimenzije obračunskih vodomerov,
5.4. Kontrola izvedbe in predaja priključka,
6. Tehnični normativi,
6.1. Križanja,
6.2. Odmiki,
6.3. Globine,
6.4. Dimenzije in materiali vodovodnih cevovodov ter način uporabe,
6.5. Zaščita vodovodnih cevovodov,
6.6. Vgradnja armatur,
6.7. Dobavni tlak,
6.8. Priključitev naprav za zvišanje tlaka in za ogrevanje sanitarne vode,
6.9. Zaščita pred požarom,
6.10. Jaški,
6.11. Označevanje vodovodnih naprav,
6.12. Tlačni preizkus,
7. Nadzor,
8. Varovanje objektov,
9. Navodila in grafične priloge,
10. Prehodne in končne določbe.
4. člen
Hkrati z določili tega pravilnika morajo uporabniki vode iz javnega vodovodnega omrežja ali koristniki njegove požarnovarnostne funkcije (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) upoštevati vse veljavne predpise, ki se nanašajo na graditev vodovodnih objektov in naprav.
5. člen
Naprave in objekti uporabnikov in upravljalca so definirani v odloku o oskrbi s pitno vodo v Občini Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 4/00).
2. IZDAJA SOGLASIJ IN PREGLED PROJEKTOV
6. člen
Soglasje je dokument, s katerim upravljalec določa pogoje, ki so predpisani z odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Gornja Radgona in tem pravilnikom. Brez izpolnitve pogojev iz soglasja ni mogoča priključitev in uporaba vodovodnih naprav.
7. člen
Soglasje k prostorskim izvedbenim aktom, ureditvenim, lokacijskim načrtom in zbirni karti komunalnih vodov vsebuje načelna stališča in pogoje upravljalca k predvidenim trasam komunalnih vodov, odmikov od obstoječih vodovodnih objektov ali omrežja, izpolnjevanje pogojev varovanja podtalnice glede na vrsto varstvenega pasu, potrebne in razpoložljive kapacitete in tlakov ter požarnega varstva, ki ga zagotavlja vodovod.
8. člen
Soglasje za pridobitev lokacijskega dovoljenja vsebuje poleg pogojev, ki so določeni v odloku o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Gornja Radgona še pogoj priključitve na javno vodovodno omrežje, tlačne razmere, odmike, razpoložljive količine vode, potrebno zaščito cevovoda... navaja tudi ali je potrebno izdelati načrt priključka.
9. člen
Soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja dopolnjuje pogoje iz soglasja k lokaciji glede na ugotovitev stvarnih razmer. Pred izdajo soglasja h gradnji se mora opraviti pregled načrta priključka in načrta interne instalacije ter pregled projekta objektov in naprav javne vodovodne mreže, če gre za soglasje h gradnji vodovoda.
10. člen
Soglasje k rekonstrukciji cest in javnih površin določa pogoje za izvedbo del, ki so nujna na obstoječih vodovodih.
11. člen
Izjava k uporabnemu dovoljenju je potrdilo, da so izpolnjeni predpisani pogoji iz soglasja k lokaciji in gradnji.
12. člen
Soglasje upravljalca za izvedbo priključka izda upravljalec na podlagi zahtevka za vodovodni priključek.
3. POSTOPEK ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO VODOVODNO OMREŽJE IN UKINITEV PRIKLJUČKA
13. člen
Zahtevek za vodovodni priključek poda stranka z vlogo, ki ji priloži naslednjo dokumentacijo:
– situacijski načrt z vrisanim objektom in razločno vidnimi parcelnimi številkami v merilu M:500, M:1000 ali M:2880,
– gradbeno dovoljenje,
– navedbo hišne številke,
– soglasje za prekop cestišča in zemljišč preko katerih poteka priključek,
– potrdilo o plačilu priključnine oziroma potrdilo o oprostitvi plačila.
14. člen
Na osnovi zahtevka in predložene dokumentacije upravljalec izvrši ogled in izdela ponudbo za izvedbo priključka, v kateri je določena trasa, lokacija obračunskega vodomera, rok izvedbe in predračun stroškov izdelave, nadzora, posnetka, priklopa, višina priključnine in vnosa v evidenco.
15. člen
Odjava priključka na vodovodno omrežje je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta.
Priključek se ukine tako, da se prekine dovod na mestu navezave na napajalnem cevovodu.
4. PRIKLJUČITEV OBJEKTA ALI ZEMLJIŠČA NA VODOVODNO OMREŽJE UPRAVLJALCA
4.1. Izvedbeni pogoji
16. člen
Priključitev na vodovodno omrežje upravljalca je možna:
– če je v ulici ob objektu ali zemljišču cevovod s takim notranjim premerom, ki omogoča priklop,
– če je vodovodna instalacija uporabnika pregledana in izvedena v sklad s standardi, normativi in drugimi predpisi,
– da lastnik objekta, ki se priključuje in ki ima več kot tri stanovanjske enote (stanovanja) predloži upravljalcu projekt vodovodne instalacije. (V projektu morajo biti vrisani priključek z merilnim mestom, instalacija hladne in tople vode in odtočna instalacija z vrisanim mestom septične greznice in ponikovalnice ali kanalski priključek na ulično kanalizacijo). Upravljalec lahko zavrne projekt vodovodne instalacije, če ni v skladu s tem pravilnikom,
– če je dovozna pot k objektu ali zemljišču priključena na javno cesto, v kateri je ulični vodovodni cevovod,
– če so izpolnjeni drugi specifični pogoji.
17. člen
V vseh primerih, ko niso izpolnjeni zahtevani pogoji iz 16. člena lahko upravljalec izjemoma pristane na priključitev objekta oziroma zemljišča, vendar presodi o vsakem primeru posebej.
18. člen
Izvedba priključka na magistralni cevovod ni možna na primarni cevovod pa je možna v izjemnih primerih.
19. člen
V objektih, v katerih se poleg stanovanj nahajajo tudi lokali za opravljanje različnih gospodarskih ali negospodarskih dejavnosti morajo le ti imeti vgrajene lastne obračunske vodomere za odčitavanje porabljene vode.
V primeru, da iz tehničnih razlogov vgradnja obračunskega vodomera v lokalu oziroma stanovanju ni mogoča se lahko izjemoma vgradi odštevalni vodomer.
V primeru, da tehnične možnosti ne dopuščajo niti vgradnje odštevalnega vodomera, se uporabniku zaračunava mesečna pavšalna poraba vode, določena na osnovi naslednje tabele:
----------------------------------------------------------------
Dejavnost m3/m2/mesec
----------------------------------------------------------------
I.
– gostilna 2,40
– kavarna, bife 2,00
– slaščičarna 2,00
– frizerski salon 0,78
– fotograf 0,78
– urad 0,175
– trgovina 0,50
– mesarija 0,65
– pekarna 0,40
– ostale dejavnosti, ki pri svojih postopkih ne
trošijo vode (krojaštvo, čevljarstvo, urarstvo...) 0,10
----------------------------------------------------------------
II.
– stanovanjska
enota-gospodinjstvo 5 m3/osebo/mesec
----------------------------------------------------------------
20. člen
Če poteka priključek preko zemljišča, ki ni last uporabnika, mora lastnik zemljišča pisno izjaviti, da priznava upravljalcu v vsakem času služnostno pravico vzdrževanja.
21. člen
Zgradba na zemljišču, kjer poteka primarni vodovodni cevovod, se izjemoma lahko priključi na ta cevovod, vendar le začasno.
Uporabnik mora pisno izjaviti, da bo sofinanciral gradnjo omrežja in naprav za neposredno priključitev uporabnikov.
22. člen
V večstanovanjski vrstni hiši ali dvojčku, ki ima gradbeno samostojne stanovanjske enote s svojim uličnim vhodom, lahko dobi vsaka stanovanjska enota samostojen priključek z vodomerom, sicer pa se izvede le en priključek na ulični vodovodni cevovod, odcepitev za vsako samostojno stanovanjsko enoto pa se izvede pred hišo ali v njej.
23. člen
Pravne osebe ali fizične osebe in drugi uporabniki, pri katerih zahteva način dela neprekinjeno dobavo vode, imajo lahko tudi dva ali več priključkov, toda le iz različnih ulic pri tem pa mora biti vodovodna instalacija skupna.
Pri vsakem vodomeru mora biti vgrajen povratni ventil.
Vsi priključki in vodomeri morajo imeti enake dimenzije.
24. člen
Vsaka zgradba ima praviloma le en obračunski vodomer.
Zgradba ima lahko za obračunskim vodomerom tudi enega ali več odštevalnih subvodomerov, katerih pa dobavitelj ne odčitava, jih ne vzdržuje in tudi ne izstavlja posebnih računov za izkazano porabo.
Vodomeri za obračunskimi vodomeri lahko rabijo le za razdelitev stroškov vodarine med porabniki v zgradbi.
25. člen
Vsak vhod oziroma stopnišče v stanovanjski zgradbi mora imeti svoj vodovodni priključek, če ima stopnišče več kot 30 stanovanj in zgradba nima naprave za povečanje tlaka vode.
26. člen
Izjemoma ima lahko stanovanjska zgradba tudi več obračunskih vodomerov, če je zgradba sicer gradbena enota, ki ima v kleti prostore, skozi katere ni dovoljen prehod vodovodne cevi (zaklonišče itd...). Enako velja tudi, če je del stanovanjske zgradbe nepodkleten.
27. člen
Priključek ima lahko več obračunskih vodomerov za več zgradb. Vsi obračunski vodomeri pa morajo biti vgrajeni v skupnem prostoru.
28. člen
Upravljalec določi ali je možna izvedba naprave za povečanje tlaka vode z vmesnimi ali z zbirnim rezervoarjem.
Način izvedbe izbere projektant v odvisnosti od potrebnih količin vode in obratovalnih pogojev.
29. člen
Zbirni ali vmesni rezervoar redno vzdržuje uporabnik vode na svoje stroške. Uporabnik vode je odgovoren, da je rezervoar redno čiščen, razkužen in da so opravljena vsa druga dela, ki jih zahtevajo sanitarni predpisi.
30. člen
Le s soglasjem upravljalca in lastnika priključka je mogoče na zgrajen priključek pred obračunskim vodomerom priključiti eno ali več zgradb.
31. člen
Vodovodni priključek individualne gradnje se lahko spoji z vodovodno instalacijo uporabnika, ko se ugotovi, da je ta izvedena v skladu s standardi in normativi in da sta niša za vodomer ali jašek zgrajena v skladu z določili tega pravilnika. To se ugotovi s pregledom upravljalca pred priključitvijo.
32. člen
Začasni priključek za objekt v gradnji se izvede v začasnem jašku pred predvidenim objektom v trasi končne izvedbe priključka.
33. člen
Priključek na začasni ulični cevovod je začasen in se dovoli, če cevovod s svojo zmogljivostjo to dopušča in če se uporabnik obveže, da bo plačal poznejšo povezavo priključka na stalni ulični cevovod, oziroma izpolnil ostale pogoje navezave.
34. člen
Na trasi vodovodnega priključka ni dovoljena izgradnja podzemnih in nadzemnih objektov, sajenja dreves ter postavljanje barak, garaž, ograj, drogov javne razsvetljave, cestnih požiralnikov, kanalskih jaškov in drugih podzemnih instalacij.
4.2. Izvedba priključka
35. člen
Novozgrajeni stanovanjski objekt z več kot petimi stanovanji oziroma priključki nad DN 40 mora imeti pred obračunskim vodomerom odcep za razkuževanje, sanitarno kontrolo in zasilno oskrbo z vodo.
Odcep je čepljen in opremljen s plombiranim ventilom. Ventil, ki je sicer vgrajen pred vodomerom se v tem primeru vgradi na priključno cev pred odcepom.
Vsi elementi priključka se določijo v soglasju z upravljalcem.
36. člen
Če se uporabnik oskrbuje z vodo tudi iz lastnega vodovodnega vira, se povezava priključka iz javnega vodovodnega omrežja z vodovodnimi napravami odjemalca lahko izvede samo preko rezervoarja s prosto gladino.
Izvedba priključka se v teh primerih odobri le po predložitvi načrtov hišne instalacije in načrtov lastne vodovodne naprave za črpanje.
37. člen
Priključek je sestavljen iz priključne garniture za navrtanje oziroma odcepnega kosa priključne cevi, čistilnega kosa, zaklopnika oziroma zasuna in vodomera z ustreznimi ventili oziroma zasuni, nepovratno loputo in raztezno cevjo.
38. člen
Zaklopnik priključka mora biti postavljen na javnem zemljišču. Če je ulični vodovod v vozišču ceste, je zaklopnik praviloma v hodniku ob zgradbi. Če je ulični vodovod zunaj cestišča, je zaklopnik tudi za zgradbe, ki ležijo na nasprotni strani ceste na hodniku ob cevovodu.
39. člen
Če tlak na najnižjem izpustnem mestu v zgradbi presega 6 barov, mora uporabnik vgraditi za obračunskim vodomerom reducirni ventil.
40. člen
Priključek navežemo na omrežje v ravni črti pravokotno na ulično steno zgradbe in praviloma z vzponom proti obračunskemu vodomeru.
41. člen
Kadar priključka ni mogoče izvesti tako kot predpisuje 40. člen ga lahko uvedemo v zgradbo bočno, in sicer v odmiku 1,5 m od zgradbe vendar pravokotno na smer ulične stene.
42. člen
Globina priključka zunaj zgradbe je najmanj 1,2 m, v zgradbi brez kleti 0,8 m, v kleti pa najmanj 0,3 m pod nivojem tal.
43. člen
Dimenzijo in vrsto materiala priključka določi upravljalec glede na predvideno porabo vode po instalacijskem načrtu ali po oceni glede na število stanovanjskih enot. Priključek se praviloma izvede iz pocinkane cevi do vodomera skozi zunanji temelj ali steno zgradbe. Slednje velja le za individualno gradnjo.
44. člen
Če poraba vode zelo niha, mora biti vgrajen kombinirani vodomer ali dva enaka manjša vzporedna vodomera za zahtevano pretočno zmogljivost.
5. OBRAČUNSKI VODOMERI IN MERITEV PORABE VODE
5.1. Lokacija in izvedba merilnega mesta
45. člen
Merilno mesto je lahko:
a) zidna niša v objektu,
b) jašek v objektu,
c) termo jašek izven objekta.
Velikost in izvedba niše za vodomer ter notranjega talnega in zunanjega jaška so tipizirani.
46. člen
Obračunski vodomer mora biti praviloma vgrajen v zgradbi, če ta ni oddaljena več kot 15 m od vodovodnega cevovoda.
Če sta objekt ali zemljišče oddaljena več kot 15 m od vodovodnega cevovoda, mora biti obračunski vodomer praviloma vgrajen v jašku čim bliže mestu priključitve. V zgradbi mora biti obračunski vodomer vgrajen v tipizirano nišo ali jašek ob stopnišču ali na hodniku.
Če je to mesto oddaljeno več kot 10 m od čelne stene, skozi katero prehaja priključek v zgradbo, morata biti niša in jašek nameščena v to steno ali ob njej na dostopnem mestu. Priključek je v tem primeru izveden tako, da je vgrajen v zaščitni kineti v padcu proti revizijskemu jašku. Revizijski jašek je obvezen tudi na vseh vertikalnih in horizontalnih lomih. Prostor, kjer je zgrajen jašek ali niša za obračunski vodomer, mora biti visok vsaj 1,8 m.
47. člen
Jašek, v katerem je vgrajen kombinirani obračunski vodomer nad DN 50mm mora imeti poleg vstopne odprtine na krovni plošči še montažno odprtino s pokrovom dimenzije 80x80cm.
48. člen
Pred montiranjem obračunskega vodomera mora biti opravljen posnetek in tlačna preizkušnja priključka, ki se je mora udeležiti investitor. O preizkušnji priključka se sestavi atest, ki ga podpišeta investitor in izvajalec.
49. člen
Obračunski vodomer mora biti vgrajen na suhem, svetlem in čistem ter na lahko dostopnem mestu, pozimi pa zavarovan pred zmrzovanjem. Prostor, v katerem je obračunski vodomer, mora biti dostopen upravljalcu.
5.2. Način vgradnje obračunskega vodomera
50. člen
Upravljalec plombira ob prevzemu vodovodnega priključka oziroma ob vsaki vgradnji obračunskega vodomera matični privoj (holandec) in to na način, kot je prikazan na grafični podlagi.
51. člen
Razvod hišne instalacije se praviloma izvede pod stropom kleti. Če razvod poteka pod podom kleti in je obračunski vodomer vgrajen v zidni niši, se mora vsaj en iztok izvesti nad obračunskim vodomerom. V tem primeru mora biti prvi iztok oddaljen od obračunskega vodomera vsaj 1 m.
52. člen
V jašku ali niši mora biti cev vsaj 50 cm od tal pritrjena oziroma fiksirana na konzolah.
53. člen
Nepovratni ventil za obračunskim vodomerom je treba vsaj enkrat letno preizkusiti tako, da se zapre glavni ventil pred obračunskim vodomerom in odpre ventil za zasilni priključek. Preizkušati ga mora uporabnik, ki odgovarja za poškodbe obračunskega vodomera.
5.3. Tipi in dimenzije obračunskih vodomerov
54. člen
Obračunski vodomeri so praviloma horizontalne izvedbe.
55. člen
Dimenzijo obračunskega vodomera določi upravljalec na podlagi maksimalne in minimalne predvidene potrošnje, o kateri je dolžan dati podatke uporabnik pred izvedbo priključka. Kolikor je kasnejša poraba večja ali manjša od predvidene, upravljalec predela merilno mesto na stroške uporabnika.
Praviloma se uporabljajo standardne dimenzije obračunskih vodomerov (DN): 20, 25, 30, 40 in kombiniranih 50, 80, 100 in 150 mm.
5.4. Kontrola izvedbe in predaja priključka
56. člen
Kontrolo izvedbe priključka v skladu s tem pravilnikom opravi pooblaščena oseba upravljalca, kar je pogoj za predajo v uporabo.
6. TEHNIČNI NORMATIVI
6.1. Križanja
57. člen
Za vsako križanje obstoječega vodovoda z ostalimi komunalnimi vodi, instalacijami in vodotoki, je potrebno pridobiti ustrezno soglasje.
58. člen
Vertikalni odmik vodovoda od ostalih vodov se izjemoma izvede v pasu od 1,2 m do 3 m pod nivojem terena.
59. člen
Prečkanje vodotokov se izvaja praviloma preko mostov, brvi in podobno ali s samonosnimi cevnimi loki. Izjemoma je možno izvesti prečkanje s sifonom, vendar le na podlagi pisnega soglasja upravljalca.
60. člen
Minimalni vertikalni odmiki pri križanju vodovoda z ostalimi komunalnimi vodi so:
a) če poteka trasa vodovoda pod
– kanalizacijo do 1 m med obema obodoma
– plinom, toplovodom, elektriko, telekomunikacijski vodi do 0,5m od oboda vodovoda
b) če poteka vodovod nad
– kanalizacijo 0,6 m med obema
obodoma
– plinom, toplovodom 0,6 m
– elektriko,
telekomunikacijskimi vodi 0,4 m
61. člen
Pri poteku vodovoda pod ostalimi komunalnimi vodi mora biti zaradi posedanja, pritiskov, sanitarnih pogojev in drugih vplivov vodovod izveden v zaščitni cevi.
62. člen
Križanje vodovoda z železnico mora biti izvedeno v kineti z obojestranskima revizijskima jaškoma in izpustom.
63. člen
Pri križanju vodovoda s prometno potjo, kjer ni možno doseči ustrezne globine, mora biti vodovod glede na prometno obtežbo in zaradi možnosti popravila v zaščitni cevi.
64. člen
Križanja vodovoda s komunalnimi vodi morajo po možnosti potekati pravokotno. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°.
65. člen
Pri gradnji komunalnih vodov pod vodovodnim cevovodom je vodovodni cevovod potrebno zaščititi pred posedanjem.
66. člen
Na trasi vodovodnega cevovoda praviloma ni dovoljena izgradnja podzemnih in nadzemnih objektov, sajenje dreves ter postavljanje barak, garaž, ograj, drogov javne razsvetljave in drugih podzemnih instalacij brez predhodnega soglasja upravljalca.
6.2. Odmiki
67. člen
Trajno grajeni objekti morajo biti odmaknjeni najmanj 3 m od vodovoda. Kolikor to ni mogoče, je potrebno vodovodni cevovod položiti v vodotesno zaščitno cev ter jo položiti še najmanj 5m od obeh zunanjih robov objekta. Možno je izvesti kontrolni jašek s padcem kinete proti jašku.
68. člen
Ostali komunalni vodi morajo biti od oboda vodovodne cevi minimalno horizontalno oddaljeni:
a) kanalizacija (fekalna in mešana), ki poteka na manjši ali enaki globini kot vodovod – 3 m od oboda kanala,
b) kanalizacija (padavinska), ki poteka na manjši ali enaki globini kot vodovod – 1 m od oboda kanala,
c) plinovod, električni kabli ali telekomunikacijskimi kabli, ki potekajo na manjši ali enaki globini kot vodovod – 0,8m,
d) toplovod v kineti – 1 m od zunanje stene kinete,
e) kanalizacija (fekalna ali mešana) na večji globini kot vodovod – 1,5 m od oboda kanala,
f) plinovod, ki poteka na večji globini od vodovoda – 1 m,
g) električni ali telekomunikacijski kabli, ki potekajo na večji globini od vodovoda – 1 m.
Odmik vodovodnega cevovoda in priključka od greznic in drugih deponij z zdravja škodljivimi agresivnimi in nevarnimi snovmi je najmanj 5 m.
Določila za odmike in križanja veljajo tudi za vodovodne priključke.
69. člen
Zaklopniki priključkov, zasuni in hidranti morajo biti oddaljeni od drugih komunalnih instalacij in objektov najmanj 0,6m v vse smeri, če ni v tem pravilniku drugače določeno.
70. člen
Odmik vodovodnega cevovoda in priključka od dreves je najmanj 2 m.
71. člen
Kolikor predpisanih minimalnih odmikov ni mogoče doseči mora projekt posebej določiti način izvedbe, kontrole in vzdrževanja vodovodnih objektov in naprav.
6.3. Globine
72. člen
Minimalna globina vodovodnega cevovoda do temena cevi:
– v voznih površinah 1,4 m
– v nevoznih površinah 1,2 m
Izjemoma je možna globina vodovoda največ 3 m do temena cevi v dolžini maksimalno 30 m.
6.4. Dimenzije in materiali cevovodov ter način uporabe
73. člen
Za vse cevovode in priključke se uporabljajo cevi nazivnega tlaka NP 10 bar ne glede na obratovalne pogoje.
Standardne vrste in premer cevi, ki se uporabljajo v vodovodnem sistemu so:
– jekleni notranji premer: 25, 40, 50, 80, 100, 150, 200, 250, 300,
– litoželezni notranji premer: 80, 100, 150, 200, 250, 300,
– PEHD – zunanji premer: 32, 50, 63, 90, 110, 125, 160, 200,
– tesal – notranji premer: 200, 250, 300.
Če se pojavijo na tržišču našim pogojem primerni materiali, je potrebno pred uporabo le-teh pridobiti pisno soglasje upavljalca.
74. člen
Vgrajevanje:
1. Jeklene cevi se vgrajujejo:
a) v magistralne ceste in zelo prometno frekventne in obremenjene ceste in pri prečkanju le-teh,
b) pri prečkanju vodotokov v sifonu,
c) za tranzitne cevovode vključno od DN 250 navzgor
2. PEHD cevi:
Uporaba cevi vključno od DN 125 v:
a) suhih in stabilnih zemljiščih razen pod 1a,b,c,
Uporaba cevi vključno do DN 125 v:
b) močvirno zemljišče razen pod 1a,b,c,
c) nasipano zemljišče.
d) plazovito zemljišče.
3. Tesal cevi:
Uporaba za magistralne in primarne cevovode
4. Litoželezne cevi:
Uporaba cevi v mestu in za tranzitne cevovode.
6.5. Zaščita vodovodnih cevovodov
75. člen
Pri križanju vodovoda s kanalizacijo v propustnem terenu je potrebno onemogočiti onesnaževanje vode oziroma je potrebno upoštevati sanitarne predpise.
76. člen
Vodovodne cevi se zaščiti z zaščitno cevjo tam, kjer je potrebno prestreči mehanske obremenitve, doseči toplotno zaščito, omogočiti vzdrževanje, zavarovati objekte pred iztokom vode in podobno. Načeloma se izvede s kineto, kontrolnim jaškom in padcem kinete proti jašku.
77. člen
Jekleni vodovodni cevovod mora biti ustrezno antikorozijsko zaščiten, tako da je dosežena izolacijska sposobnost na preboj električne energije 15 kW. Prav tako mora biti ustrezno katodno zaščiten.
78. člen
V vseh vrstah glinastih zemljin se glede na klasifikacijo po geološkem poročilu uporabljajo vijaki in matice iz nerjavečega jekla.
Ne glede na vrsto zemljine se navedeni vijaki in matice uporabljajo za vse vrste cevovodov vključno in nad DN 250 razen v jaških.
6.6. Vgradnja armatur
79. člen
Vsi zasuni nad DN 150 morajo biti praviloma vgrajeni v jašek. Zasuni nad DN 200 morajo biti loputaste izvedbe s prenosom moči.
80. člen
Elektromotorni zasuni in lopute morajo biti opremljeni z enofaznim izmeničnim elektromotorjem in priključno vtičnico za pogon z agregatom. Imeti morajo tudi ročni pogon.
81. člen
Zasuni in lopute morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu primarnega in načeloma na odcep sekundarnega vodovoda, odcepu hidranta, zračnika, blatnika, čistilnega kosa in na odcepu v cevovode.
Prehodni zasuni izven naselja morajo biti locirani z ozirom na terenske prilike in obratovalne pogoje.
82. člen
Čistilne kose se mora obvezno vgraditi pred vodomeri večjimi od DN 50, pred ostalimi vodomeri pa po potrebi. Prav tako jih je potrebno vgrajevati v transportne in magistralne vodovode.
83. člen
Pri projektiranju primarnega in magistralnega omrežja ter naprav je potrebno določiti lokacije merilnih mest in vključitev v sistem avtomatizacije po zahtevah in pogojih upravljalca.
84. člen
Cevovodi morajo biti v najnižjih točkah načeloma opremljeni z blatniki oziroma izpusti. Na teh cevovodih se lahko vgradi hidrant le, če vode ni mogoče odvajati v kanalizacijo ali vodotoke. Izpust oziroma blatnik mora biti obvezno opremljen z žabjim poklopcem.
85. člen
Za javne porabnike (pranje ulic, zalivanje javnih zelenic itd.) so v omrežju določena odvzemna mesta, opremljena z zasunom, vodomerom, nepovratnim ventilom in hidrantom.
6.7. Dobavni tlak
86. člen
Dobavni tlak je odvisen od hidravličnega stanja in porabe vode v omrežju. Praviloma se obratovalni tlaki gibljejo od 1,5 do 6,0 bar. Za vsak objekt se v soglasju h gradnji navede tlak, ki ga omogoča stanje v vodovodni mreži.
Če je tlak v omrežju višji od 6,0 barov, mora uporabnik vgraditi za obračunskim vodomerom reducirni ventil tlaka, ki je sestavni del interne instalacije.
6.8. Vključitev naprav za zvišanje tlaka in za ogrevanje sanitarne vode
87. člen
Naprave za gretje vode in druge tovarniške in tehnične naprave ki rabijo vodo iz javnega vodovodnega omrežja ter delujejo pod višjim tlakom kot je v omrežju, ali lahko vračajo vodov omrežje morajo biti izvedene tako, da je onemogočen povratni tok vode iz instalacije v vodovodno omrežje.
88. člen
Interna instalacija uporabnika, ki pri tehnološkem procesu uporablja snovi, ki lahko ogrozijo sanitarno neoporečnost vode, mora biti izvedena tako, da je popolnoma izključena možnost povratnega toka vode iz instalacije v omrežje upravljalca.
6.9. Zaščita pred požarom
89. člen
Vodovod napaja preko svojega omrežja naprave, ki služijo za gašenje požarov. Naprave, ki jih ima v ta namen omrežje so hidranti, požarni rezervoarji, hidrantno omrežje itd...
90. člen
Hidranti se vgrajujejo na sekundarnem omrežju oziroma izjemoma na primarnem omrežju na način, ki ga določajo predpisi o požarni varnosti. Minimalni premer cevovoda, na katerega se priključuje hidrant je praviloma DN 100.
91. člen
Hidranti na omrežju so glede na terenske razmere podzemni in nadzemni. Dimenzija nadzemnih hidrantov je praviloma DN 100, podzemnih pa DN 80.
92. člen
Vsak hidrant mora imeti na odcepu zasun in drenažo za odvod meteorne vode. Glava podzemnega hidranta sme biti maksimalno 30 cm pod niveleto cestne kape.
93. člen
Omrežja, ki služijo le za napajanje hidrantov so lahko javna ali interna. Javna so sekundarni cevovodi z vgrajenimi hidranti in potekajo po javnem zemljišču, ali zemljišču v zasebni lasti ter jih vzdržuje upavljalec.
Interno hidrantno omrežje je del interne instalacije uporabnika je za obračunskim vodomerom in ga vzdržuje uporabnik.
94. člen
Priključek, ki je namenjen samo za požarno zaščito objektov, se izvede po določilih tega pravilnika in z veljavnimi predpisi. Voda iz požarnega voda se sme uporabljati le za gašenje požara ali za gasilske vaje.
Če ima uporabnik majhno porabo vode za sanitarne namene in istočasno v interni instalaciji hidrantno omrežje, mora obvezno način izvedbe merilnega mesta in interne instalacije definirati v soglasju z upravljalcem in veljavnimi predpisi.
Kolikor ni mogoče doseči sanitarne varnosti, je možno požarno zaščito zagotavljati z izgradnjo ustreznih požarnih bazenov s prosto gladino in za sanitarno varnost zagotoviti izmenjavo vode s priključitvijo porabnikov na končnicah požarnih vodov.
95. člen
Kolikor je merilno mesto izvedeno v izvedeno v nasprotju s 94. členom tega pravilnika si morajo takšni uporabniki vgraditi nov obračunski vodomer.
6.10. Jaški
96. člen
V omrežju so jaški za armature (zasune, lopute, zračnike, blatnike), merilni jaški, kontrolni jaški in vodomerni jaški.
97. člen
Dimenzijo in lokacijo jaška za armature določi projektant v soglasju z upravljalcem. Vstopna odprtina mora imeti dimenzije 60 x 60 cm in mora imeti pokrov vodotesne izvedbe.
Morebitni dotok vode v jašek je potrebno izvesti z zbirnim jaškom (neprepustni teren) z drenažo ali ejektorji.
Jaški morajo biti opremljeni z lestvijo. Za demontažo armatur nad DN 250 mora biti ustrezna demontažna odprtina s pokrovom ali demontažen strop iz armiranobetonskih plošč.
Praviloma naj jašek ne bo v prometni površini.
Velikost jaška definira odmik prirobnice od stene 0,2m ter možnost vstopa in pogostnost uporabe jaška.
98. člen
Merilni jašek na omrežju je namenjen za odvzemanje vzorcev vode, meritev tlaka, pretoka in podobno. Za izvedbo veljajo določila 97. člena tega pravilnika.
99. člen
Kontrolni jašek se vgradi na koncu zaščitne cevi ali kolektorja. Imeti mora tudi urejeno odzračevanje. Za izvedbo veljajo določila 97. člena tega pravilnika.
6.11. Označevanje vodovodnih naprav
100. člen
50 cm nad vodovodnim cevovodom se položi ustrezen trak za označitev oziroma ustrezen trak za ugotavljanje poteka vodovoda.
101. člen
Zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, sifoni pri prečkanju vodotokov in priključki morajo biti označeni s tablicami.
6.12. Tlačni preizkus
102. člen
Postopek tlačnega preizkusa vodovodnega cevovoda, ki ga mora izvajalec montažnih del izvesti pred zasipom, mora biti definiran v tehničnem poročilu projekta in v skladu z navodili upravljalca.
7. NADZOR
103. člen
Vodovodne naprave, ki jih gradi ali rekonstruira kateri-koli izvajalec in jih bo po dokončanju prevzel v upravljanje upravljalec, odda investitor v nadzor ustrezni pooblaščeni organizaciji.
8. VAROVANJE OBJEKTOV
104. člen
Vodovodni objekti (črpališča, prečrpališča, rezervoarji, raztežilniki...) morajo biti varovani v skladu z veljavnimi predpisi za tovrstne objekte.
Varovanje objektov se izvaja z:
– alarmnimi napravami,
– zaščitno ograjo višine 2 m,
– vgradnjo dodatnih kovinskih rešetk na okvirih vrat in oken,
– ustrezno zaščito zračnikov proti vmetu itd.
9. NAVODILA IN GRAFIČNE PRILOGE
105. člen
Navodila in grafične priloge izdelajo strokovne službe upravljalca in so na razpolago pri upravljalcu.
10. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
106. člen
Vsa izdana soglasja do dneva uveljavitve tega pravilnika ostanejo v veljavi, izvedbe pa morajo upoštevati normative potem pravilniku.
107. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-5-13/00-40
Gornja Radgona, dne 21. julija 2000.
Župan
Občine Gornja Radgona
Miha Vodenik l. r.
