Na podlagi 47. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 47/97), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odločba US RS in 74/98) in 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98) je Občinski svet občine Trebnje na 13. redni seji dne 28. 7. 2000 sprejel

S tem odlokom se določajo načini, pogoji in postopki prodaje, oddaje za gradnjo in menjavo stavbnih zemljišč, ki so v lasti Občine Trebnje (v nadaljevanju: občina).
Odločitev o prodaji, oddaji za gradnjo in menjavi stavbnih zemljišč sprejme občinski svet skladno z zakonom in statutom občine.

Prodaja stavbnega zemljišča po tem odloku pomeni prenos lastninske pravice in posesti nad stavbnim zemljiščem, katerega lastnik je občina na izbranega interesenta.
Oddaja za gradnjo po tem odloku pomeni prenos lastninske pravice s pravico do gradnje na stavbnem zemljišču.
Menjava po tem odloku pomeni prenos lastninske pravice in posesti na občinskem zemljišču na sopogodbenika z istočasno pridobitvijo lastninske pravice in posesti na nepremičnini, ki ga daje v zamenjavo sopogodbenik.
Nezazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjena za graditev objektov.
Zazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjena za graditev objektov in na kateri je objekt že zgrajen.

Občina lahko proda ali odda stavbno zemljišče za gradnjo na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa ali javne dražbe, če zakon, statut občine in ta odlok ne določajo drugače.
Občina lahko v skladu z zakonom in odlokom zamenja stavbna zemljišča brez predhodno izvedenega javnega razpisa ali javne dražbe.
Občina proda, odda stavbno zemljišče za gradnjo ali zamenja zemljišča na podlagi sklepa občinskega sveta.

Postopek prodaje in oddaje stavbnega zemljišča za gradnjo se izvede preko javnega razpisa kadar tako izrecno določa zakon ali kadar je namen občine pridobiti nedoločeno število konkurenčnih vlog za posamezno stavbno zemljišče.
Javna dražba se praviloma okliče, ko je znano končno število interesentov in se ne išče nedoločenega števila vlog.
Javno dražbo izvede posebna komisija, ki jo imenuje župan.

Javna dražba mora biti obvezno objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije in v Glasilu občanov. Med objavo razpisa v Uradnem listu RS in javno dražbo mora preteči najmanj 15 dni. Vsi roki se štejejo od dneva objave v Uradnem listu RS.

Javni razpis in javno dražbo objavi župan.

Občina lahko stavbna zemljišča proda ali odda brez javnega razpisa:
– za gradnjo objektov za potrebe obrambe,
– za gradnjo objektov javne infrastrukture,
– za gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave,
– za gradnjo socialnih, neprofitnih ter zadružnih stanovanj in stanovanjskih hiš,
– za gradnjo nadomestnih objektov,
– za gradnjo na zemljišču, ki je s prostorsko izvedbenim načrtom predviden za določenega investitorja,
– za zemljišča, ki so potrebna za smotrno izkoriščanje ali zaokrožitev stavbnega zemljišča,
– za zemljišča, za katere je bil javni razpis ali javna dražba dvakrat neuspešna.

Objava javnega razpisa mora vsebovati:
– vrsto pravnega posla, ki bo pravni temelj za prenos pravice (prodaja, oddaja stavbnega zemljišča),
– označbo in opis stavbnega zemljišča (navedba parc. št., kultura, izmera, katastrska občina, pravno in dejansko stanje zemljišča),
– navedbo ali gre za javni razpis s končnim rokom oddaje vlog ali za javni razpis, ki je odprt do prodaje oziroma oddaje vseh stavbnih zemljišč,
– podatke o namembnosti zemljišč in pogojih za gradnjo,
– poziv, da interesenti navedejo svoj polni naziv oziroma ime in sedež oziroma naslov,
– rok, v katerem lahko interesenti predložijo vloge (datum in čas predložitve); rok za predložitev ne sme biti krajši od osem dni od dneva objave javnega razpisa,
– način predložitve vloge (naziv in sedež občine, oznaka, navedba listin, ki jih je potrebno priložiti),
– način revalorizacije vrednosti zemljišč do sklenitve pogodbe,
– vrednost zemljišča,
– merila za izbiro najugodnejše vloge,
– višino varščine, ki jo treba položiti kot garancijo za resnost ponudbe in ki ne sme biti nižja od 10% od izklicne cene od stavbnega zemljišča ter navedbo računa, kamor se varščina vplača; po sklenjenem pravnem poslu za posamezno stavbno zemljišče se varščina vrne tistim interesentom, ki na javnem razpisu niso uspeli, uspelemu interesentu se položena varščina všteje v ceno,
– navedbo, ali se lahko interesenti pred potekom javnega razpisa seznanijo s podrobnejšimi lastnostmi zemljišč in eventualno ogledajo predmet javnega razpisa,
– način in rok plačila kupnine,
– druge morebitne pogoje in zahteve, ki jih mora izpolnjevati interesenti,
– rok za sklenitev pogodbe.

Interesent lahko vlogo za odkup stavbnega zemljišča ali pridobitev stavbnega zemljišča za gradnjo umakne, nadomesti z drugo ali dopolni do roka za predložitev vloge, ki je določen v javnem razpisu. V primeru umika vloge se plačana varščina vrne.

V primeru javne dražbe se v objavi navede tudi eventualni najnižji znesek višanja.
Na javni dražbi so lahko poleg organizatorja javne dražbe prisotni le interesenti, ki so pravilno položili varščino ob prijavi na javni razpis oziroma njihovi zakoniti zastopniki ali pooblaščenci, če se ustrezno izkažejo.

V postopku primerjave prispelih vlog za sklenitev pravnega posla po tem odloku se upoštevajo predvsem naslednja merila:
– ponujena cena za zemljišče,
– predvideni program dejavnosti,
– mnenje občinske strokovne službe, pristojne za prostorsko planiranje,
– skladnost predvidenega programa s programi dejavnosti sosednjih oziroma bližnjih uporabnikov zemljišč,
– druga merila navedena v javnem razpisu.

Interesent, ki ne predloži popolne vloge, se v primeru javnega razpisa s končnim rokom oddajanje vlog izloči iz nadaljnjega postopka; v primeru javnega razpisa z odprtim rokom se interesenta pozove k dopolnitvi vlog, razen če je za isto zemljišče prispela tudi vloga, ki je popolna, ustreznejša in ugodnejša.
Vloga interesenta, ki je podal vlogo, iz katere izhaja, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev razpisanega stavbnega zemljišča, se zavrne.

Pri obravnavanju vloge interesenta za odkup, zamenjavo ali oddajo za gradnjo njegovemu zemljišču sosednjega ali bližnjega občinskega zemljišča v smislu smotrnega izkoriščanja ali zaokroževanja njegovega stavbnega zemljišča, komisija izvede postopek, v katerem ugotovi interese občine do zemljišča, za katerega je vloga prispela. Preveri veljavne prostorske dokumente, ugotovi ali obstaja kakšen interes drugih sosednjih lastnikov zemljišč, za kar lahko opravi tudi skupni ogled. Če komisija ugotovi, da obstaja skupni interes, lahko interesente razvrsti skladno z merili iz 12. člena tega odloka.
Če mnenje občinske strokovne službe, pristojne za občinsko planiranje, v mnenju predlaga delitev občinskega zemljišča med dva ali več interesentov, komisija preveri ali kateri od teh ne izkazuje več svojega interesa. Če posamezni interesent ne izkazuje več svojega interesa, komisija izdela nov predlog delitve občinskega zemljišča med preostale interesente.
Komisija lahko po pregledu in analizi prispelih vlog predlaga, da se posamezni vlogi ne ugodi.

Vrednost za stavbno zemljišče, ki je predmet prodaje ali oddaje za gradnjo, in je zajet v prostorsko izvedbenih načrtih (v nadaljevanju: PIN), se določi skladno s programom komunalnega opremljanja, za zemljišče, ki pa ni zajet v PIN, pa s cenitvijo zapriseženega sodnega cenilca gradbene stroke, ki pa ne sme biti starejše kot leto dni. Če je cenitev stara več kot eno leto, sme občina zahtevati od cenilca, ki je opravil prvo cenitev, uskladitev cenitve.

Pri zamenjavi mora biti nepremičnina, ki jo interesent ponudi v zamenjavo, praviloma ocenjena po isti metodi kot občinsko zemljišče. V cenitvi se upošteva investicijski program, če je bil ta sprejet, sicer pa dokazljiva dotedanja vlaganja interesenta in občine. Če nepremičnini, ki sta predvideni za zamenjavo, nista enakovredni mora lastnik za nižje ocenjene nepremičnine doplačati razliko.

Postopek javnega razpisa in javne dražbe vodi strokovna služba občinske uprave, ki je pristojna za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.
Vloge, ki prispejo na javni razpis, javno dražbo in druge vloge, ki jih podajo interesenti za nakup občinskih zemljišč, obravnava komisija za oddajo stavbnih zemljišč, ki jo imenuje župan.

O pregledovanju vlog komisija vodi zapisnik, v katerega vpiše:
– podatke o kraju, datumu in času seje,
– imena članov komisije in drugih prisotnih,
– navedbo javnega razpisa, na katerega so prispele vloge,
– ugotovitve o popolnosti vlog,
– druge relevantne podatke, ki zadevajo posamezne vloge.
Po pregledu in analizi prispelih vlog komisija sprejme sklepe, s katerimi predlaga županu rešitve posameznih vlog.

Najugodnejšega interesenta izbere s sklepom župan in o tem seznani občinski svet.
Zoper sklep župana o izbiri najugodnejšega interesenta se lahko na javnem razpisu neuspeli interesent pritoži pri občinskem svetu v roku 8 dni po prejemu sklepa. O pritožbi po ponovni presoji odloči občinski svet. Odločba je dokončna.
V primeru, da interesentovi pritožbi ni bilo ugodeno in ta vztraja pri svoji pritožbi, lahko interesent sproži tožbo pri krajevno in stvarno pristojnem sodišču.

Če je javni razpis uspešen le za posamezna stavbna zemljišča, zemljišča pa se ne prodajajo ali oddajajo v kompleksu, se javni razpis za preostala zemljišča ponovi.
V primeru, da je javni razpis ali javna dražba dvakrat neuspešna, se lahko nepremičnina proda z neposredno pogodbo.

Pogodba mora biti sklenjena najkasneje v 15 dneh po dokončnosti sklepa o izbiri najugodnejšega interesenta.
Če interesent v tem roku ne sklene pogodbe zaradi njemu lastnih razlogov, se šteje, da je od vloge odstopil. Vplačane varščine se v tem primeru ne vrne.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha odlok o stavbnih zemljiščih na območju Občine Trebnje (SDL, št. 17/86).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.