Na podlagi 43. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 42/ 94, 41/99), 6. člena pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99) in 8. ter 16. člena statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 43/95, 27/96, 109/99) je Občinski svet občine Dol pri Ljubljani na 13. redni seji dne 5. 7. 2000 sprejel

Ta odlok določa organiziranje pomoči na domu in merila, po katerih se določi višina plačila socialno-varstvenih storitev za pomoč na domu in način izvajanja storitve.

Pomoč družini na domu organizira in izvaja Center za socialno delo Ljubljana Bežigrad, v nadaljevanju CSD Bežigrad kot javno službo v občini.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena lahko občina na podlagi ponudbe in povpraševanja podeli za službo za pomoč družini na domu tudi koncesijo.

Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo.
Socialni servis obsega pomoč pri hišnih ali drugih opravilih v primeru otrokovega rojstva, bolezni, invalidnosti, starosti, v primeru nesreč ter v primerih, ko je ta pomoč potrebna za vključitev v vsakdanje življenje.

Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje v domačem okolju in jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu ali drugi organizirani obliki.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so upravičenci:
– osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobni za samostojno življenje,
– osebe mlajše od 65 let, ki so se znašle v stiski zaradi invalidnosti ali akutnega zdravstvenega stanja,
– osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
– druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
– kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
– hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.

Postopek za uveljavljanje pravice do storitev na domu se začne na željo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika. CSD Bežigrad začne postopek po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi nuditi storitev.

Socialna oskrba na domu obsega naslednje vrste storitev:
– gospodinjska pomoč,
– pomoč pri vzdrževanju osebne higiene,
– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.

Kot gospodinjska pomoč, do katere je upravičenec upravičen, se šteje pomoč pri:
– pripravi hrane,
– vzdrževanju stanovanjskega prostora,
– čiščenju,
– pranju,
– likanju,
– postiljanju,
– nakupovanju,
– ogrevanju prostorov,
– drugih delih po dogovoru.
Kot pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, do katere je upravičenec upravičen, se šteje pomoč pri:
– oblačenju in slačenju,
– umivanju, hranjenju,
– opravljanju osnovnih življenjskih potreb,
– drugih delih po dogovoru.
Kot pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, do katerih je upravičenec upravičen, se šteje:
– družabništvo,
– preprečevanje osamljenosti in odtujenosti,
– pomoč za samopomoč,
– vzpostavljanje socialne mreže z okoljem in sorodstvom,
– spremljanje pri opravljanju nujnih obveznosti,
– informiranje ustanov, priprava upravičenca ter njihove družine na institucionalno varstvo.
Obseg posameznih vrst storitev glede na potrebe upravičencev določi socialna delavka, ki posamezni primer obravnava, vendar skupaj ne več kot 4 ure dnevno, oziroma 20 ur tedensko.

Cena storitve pomoči na domu je na dan sprejetega odloka 1.200 SIT/uro in se valorizira najmanj enkrat letno v skladu z rastjo povprečnih neto plač vseh zaposlenih v RS, oziroma z vsakokratno objavo povprečnih letnih neto plač vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji.

Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni sami plačati celotne stroške storitve. Zavezanci za plačilo storitev po tem odloku so poleg upravičenca osebe, ki jih do upravičenca veže preživninska dolžnost, ki izhaja iz zakonov ali pogodbenega razmerja.

CSD Bežigrad, oziroma koncesionar je dolžan z določili tega odloka seznaniti upravičenca do storitev pomoči na domu, z njimi skleniti dogovore o izvajanju storitev ter izdati ustrezne upravne odločbe.
Odločba velja za čas nudenja storitve, vendar največ za čas enega leta. En izvod odločbe CSD Bežigrad, oziroma koncesionar dostavi Občini Dol pri Ljubljani.
Upravičenec storitev svoje finančne obveznosti poravnava v skladu s pogodbo z izvajalcem pomoči na domu.

Upravičenci, ki nimajo lastnih sredstev ali jim ta ne zadoščajo za plačilo stroškov storitev pomoči na domu, nimajo niti premoženja ali zavezancev, ki bi jih bili dolžni preživljati, lahko z ustreznimi dokazili že pri vložitvi zahtevka za nudenje pomoči na domu ali kasneje, ko je odločba že izdana, vložijo zahtevo za delno ali celotno oprostitev plačila storitve.
O delni ali celotni oprostitvi plačila storitev odloča CSD Bežigrad po postopku in na način, kot je to določeno po predpisih o socialnem varstvu.

V celoti so oproščeni plačila storitve na domu:
– upravičenci, ki so prejemniki denarnega dodatka kot edinega vira preživljanja,
– upravičenci, ki so prejemniki nadomestila za invalidnost po zakonu o varstvu duševno in telesno prizadetih oseb,
– otroci za čas vključitve v programe predšolskih in šoloobveznih dejavnosti in so upravičeni do dodatka po zakonu družinskih prejemkih,
– upravičenci, ki so prejemniki denarnega dodatka.
Višina delne oprostitve oprostitve plačila na domu je odvisna od materialnega stanja upravičenca in zavezancev. Ostali upravičenci so dolžni plačati stroške izvajanja storitev v višini veljavne cene storitev.

Prispevek k ceni storitev za upravičence, ki so delno oproščeni plačila storitev, se določa na podlagi lestvice, ki upravičence ali zavezance razvršča v plačilne razrede.
Višina prispevka je odvisna od doseženega razmerja med dohodkom upravičenca in zavezancev povprečno doseženim v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka za storitev in povprečno neto plačo vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu, in sicer:

----------------------------------------------------------------
Ugotovljeni dohodek v procentih      % prispevka k ceni storitve
glede na povprečno višino neto
plače zaposlenih v RS v 
preteklem letu
----------------------------------------------------------------
   do 50%                               storitev je brezplačna
   nad 50% do 60%                                20%
   nad 60% do 70%                                40%
   nad 70% do 80%                                60%  
   nad 80% do 100%                               80%
   nad 100%                                     100%
----------------------------------------------------------------

V izjemnih primerih lahko CSD Bežigrad oziroma koncesionar pri določitvi plačila upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine in
– določi višje plačilo, če ugotovi, da je dejansko socialni položaj družine bistveno boljši kot bi izhajal iz njenega izkazanega dohodka, vendar ne več kot 100% cene iz 8. člena tega odloka,
– določi nižje plačilo, če ugotovi, da kljub večjemu izkazanemu dohodku družina živi v težkih socialnih razmerah.

Dohodki upravičenca in zavezancev se ugotavljajo tako, da se v dohodek upoštevajo vsi dohodki po 27. členu zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92) ter dodatek za tujo nego in pomoč.

Če je upravičenec lastnik nepremičnega premoženja, ki mu ne daje dohodkov za plačilo stroškov, je oproščen plačila storitev delno ali v celoti le, če pristane na plačilo v breme premoženja upravičenca in dovoli zemljiškoknjižno zavarovanje terjatve občine, ki ustreza ocenjenim stroškom oprostitve.
Če je bil upravičenec lastnik nepremičnega premoženja in ga je podaril v roku največ treh let pred vložitvijo zahtevka za nudenje pomoči na domu, se mu pomoč praviloma nudi samo v primeru, če upravičenec predloži pisno zagotovilo, da prevzemnik nepremičnega premoženja ali kdo drug zagotovi plačilo stroškov po tem odloku.

Upravičenec izgubi pravico do celotne ali delne oprostitve plačila na domu, če:
– gre v institucionalno varstvo, če je pridobil pravico do doplačila oziroma plačila ne da bi predhodno izrabil vse pravne možnosti za določitev in izterjavo preživninske upravičenosti, če je do njih upravičen,
– če je pridobil dovolj lastnih sredstev ali sredstev zavezancev, da do oprostitve plačila ali delnega doplačila ni več upravičen.

Vsako spremembo dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za določitev plačila, je upravičenec ali zavezanec dolžan v 15 dneh sporočiti pooblaščencu za zbiranje in vodenje evidenc socialnega položaja upravičencev oziroma zavezancev.
Upravičenec, ki je pridobil pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev pomoči na domu na podlagi lažnih podatkov ali ni sporočil spremembe stanja, je dolžan vrniti vsa sredstva, ki so mu bila priznana kot pravica z zamudnimi obrestmi, ki veljajo za davke in prispevke, od dneva, ko je neupravičeno pridobil oprostitev plačila oziroma doplačila.

Za zbiranje podatkov in vodenje evidenc socialnega položaja upravičencev oziroma zavezancev občina pooblašča CSD Bežigrad oziroma koncesionarja.
CSD Bežigrad oziroma koncesionar zbira, obdeluje, shranjuje, posreduje, varuje in uporablja osebne podatke, vsebovane v evidencah, v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem odlokom ni drugače določeno.

Storitve po tem odloku se za vsakega upravičenca evidentirajo mesečno na posebnem obrazcu pri izvajalcu pomoči, ki obsega:
– evidenca dogovora,
– delovne naloge za laične delavce,
– vsebine pomoči,
– izvajalce storitev,
– evidenco opravljenih poti.
Občina ima pravico vpogleda v te evidence.

Medsebojne pravice in dolžnosti med občino in CSD Bežigrad oziroma s koncesionarjem se dogovorijo s posebno pogodbo.
Naročnik lahko prekine pogodbeno razmerje zaradi spremembe načina izvajanja javne službe iz 2. člena tega odloka ter drugih razlogov, ki bi bistveno vplivali na organizacijo izvajanja pomoči na domu.

Občina bo v vsakoletnem proračunu zagotavljala sredstva, potrebna za izvajanje službe pomoči družini na domu.
V primeru, da občina ne dosega lastnih sredstev za pokrivanje primerne porabe, se sredstva zagotovijo iz državnega proračuna preko finančne izravnave.
Merila, po katerih se v tem odloku določa delno ali v celoti oprostitve pri plačilu storitve veljajo, dokler Vlada RS ne predpiše meril v skladu s tretjim odstavkom 100. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92 in 41/99).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.