Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (ZNPK)
Razglašam zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (ZNPK), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. avgusta 2000.
Št. 001-22-171/00
Ljubljana, dne 7. septembra 2000.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O NACIONALNIH POKLICNIH KVALIFIKACIJAH (ZNPK)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja postopek in telesa oziroma organe in organizacije pristojne za sprejemanje katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti, ter pogoje in postopek pridobivanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
2. člen
(opredelitev poklicne kvalifikacije)
Poklicna kvalifikacija po tem zakonu je delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje poklica ali posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na določeni ravni zahtevnosti.
Poklicna kvalifikacija, ki je pridobljena v skladu s tem zakonom, je priznana kot nacionalna poklicna kvalifikacija (v nadaljnjem besedilu: poklicna kvalifikacija).
3. člen
(pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije)
Posameznik pridobi nacionalno poklicno kvalifikacijo:
– z doseženo poklicno oziroma strokovno izobrazbo za vse poklice, ki jih v skladu z nomenklaturo poklicev obsega ustrezen naziv poklicne ali strokovne izobrazbe,
– po delih izobraževalnih programov za pridobitev poklicne oziroma strokovne izobrazbe,
– po programih poklicnega usposabljanja in izpopolnjevanja, če je s temi programi tako določeno ali
– če dokaže, da dosega standarde strokovnih znanj in spretnosti sprejete v skladu s tem zakonom.
4. člen
(javno veljavna izobrazba)
S poklicno kvalifikacijo pridobljeno v skladu s četrto alineo prejšnjega člena ni mogoče pridobiti naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe, ki se pridobi po izobraževalnih programih sprejetih v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo poklicno in strokovno izobraževanje, se pa upošteva pri pridobivanju javno veljavne izobrazbe v skladu z navedenimi predpisi.
5. člen
(javna listina)
Nacionalna poklicna kvalifikacija se izkazuje z javno listino, ki se pridobi po končanem izobraževanju oziroma delih izobraževanja in z javno listino pridobljeno v skladu s tem zakonom.
Javne listine, ki jih posamezniki pridobijo v skladu s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: certifikat), se upoštevajo pri pridobivanju javno veljavne izobrazbe v skladu s predpisi, ki urejajo področje izobraževanja.
Obliko in vsebino javnih listin, ki se izdajajo v skladu s tem zakonom, določi minister, pristojen za delo (v nadaljnjem besedilu: minister).
II. STROKOVNI IN DRUGI ORGANI TELESA IN ORGANIZACIJE
6. člen
(Strokovni svet)
Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje:
– predlaga kataloge standardov strokovnih znanj in spretnosti,
– sprejme metodologijo za pripravo katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti,
– predlaga program usposabljanja za pridobitev licence,
– nudi strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev in pri pripravi predpisov na področju poklicnih kvalifikacij,
– opravlja druge naloge, določene z zakoni in drugimi predpisi.
Strokovna, tehnična in druga dela na področje poklicnih standardov opravlja za Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje Center za poklicno in strokovno izobraževanje.
7. člen
(zbornice in pristojna ministrstva)
Na področju pridobivanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij opravljajo zbornice, ki se kot interesna združenja organizirajo v skladu z zakonom (v nadaljnjem besedilu: zbornice), za dejavnosti za katere zbornice niso organizirane pa pristojna ministrstva, naslednje naloge:
– pripravlja predloge katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti,
– predlagajo člane komisij za preverjanje in potrjevanje kvalifikacij,
– zagotavljajo materialne in prostorske pogoje ter opremo za preverjanje in potrjevanje strokovnih znanj in spretnosti,
– poročajo o problematiki izvajanja postopkov preverjanja in potrjevanja poklicnih kvalifikacij in predlagajo potrebne spremembe katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti,
– opravljajo druge naloge, določene z zakonom in drugimi predpisi.
8. člen
(Center Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje)
Razvojno in svetovalno delo ter strokovna dela pri razvoju standardov na področju poklicnih kvalifikacij ter pri oblikovanju katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti opravlja Center Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: CPI).
CPI pri opravljanju svojih nalog sodeluje tudi z Andragoškim centrom Republike Slovenije, Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje in drugimi strokovnimi institucijami.
CPI opravlja naslednje naloge:
– pripravlja predloge katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti,
– pripravlja čistopise sprejetih katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti,
– vodi evidence poklicnih kvalifikacij, za katere so sprejeti katalogi standardov strokovnih znanj in spretnosti,
– predlaga spremembe in dopolnitve katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti,
– pripravlja gradiva in opravlja druge naloge določene z zakoni in drugimi predpisi ter splošnimi akti.
9. člen
(Državni izpitni center)
Državni izpitni center:
– skrbi za razvoj metodologij in postopkov preverjanj in potrjevanja standardov strokovnih znanj in spretnosti,
– organizira usposabljanje kandidatov za člane komisij za preverjanje in potrjevanje,
– podeljuje licence članom komisij za preverjanje in potrjevanje,
– vodi evidence za katere je pooblaščen z zakonom,
– spremlja delo komisij za preverjanje in potrjevanje,
– vsaj enkrat letno poroča ministru,
– opravlja druge naloge določene z zakoni in drugimi predpisi ter splošnimi akti.
10. člen
(izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij)
Postopke za preverjanje in potrjevanje lahko izvajajo zbornice, šole, organizacije za izobraževanje odraslih, medpodjetniški izobraževalni centri, lahko pa tudi zavodi, družbe in druge pravne osebe, ki izpolnjujejo materialne in kadrovske pogoje določene s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij).
Izvajalce postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij se vpiše v register. Postopek vpisa in način vodenja registra določi minister.
III. KATALOG STANDARDOV STROKOVNIH ZNANJ IN SPRETNOSTI
11. člen
(vsebina kataloga)
Znanja in spretnosti, ki so potrebna za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, se določi v katalogu standardov strokovnih znanj in spretnosti (v nadaljnjem besedilu: katalog).
Katalog vsebuje:
– ime kataloga,
– potrebna strokovna znanja in spretnosti, lahko pa tudi posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo (predhodna izobrazba, posebne psihofizične sposobnosti, delovno – praktične, ali življenjske izkušnje),
– povezanost s programi za pridobitev izobrazbe,
– načine preverjanja strokovnih znanj in spretnosti,
– merila preverjanja,
– poklic oziroma sklope zadolžitev v okviru poklica, ki jih je mogoče opravljati po pridobljeni poklicni kvalifikaciji,
– raven zahtevnosti dela,
– prilagoditve za osebe s posebnimi potrebami in
– materialne in kadrovske pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij.
Katalog se sprejme za poklicne kvalifikacije, ki zagotavljajo:
– trajnost,
– razširjenost,
– uporabnost pri različnih delih,
– možnost zaposlitve večjega števila delavcev,
– mednarodno primerljivost in
– usklajenost s predpisi v Evropski skupnosti.
12. člen
(sprejemanje katalogov)
Kataloge sprejme minister, na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje.
Pobudo za sprejem katalogov lahko poda vsakdo. Pobuda se na predpisanem obrazcu predloži CPI. Če CPI ugotovi, da pobuda izpolnjuje pogoje za sprejem kataloga, pripravi predlog. Če CPI ugotovi, da pobuda ne izpolnjuje pogojev za sprejem kataloga, o tem obvesti pobudnika.
Predloge katalogov pripravijo pristojne zbornice, za dejavnosti za katere zbornice niso organizirane pa pristojna ministrstva, lahko pa tudi CPI (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj). V postopku priprave katalogov standardov znanj in spretnosti predlagatelj sodeluje s strokovnimi in poklicnimi združenji in reprezentativnimi sindikati.
13. člen
(metodologija za pripravo katalogov)
Predlogi katalogov morajo biti oblikovani v skladu z metodologijo, ki jo določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje.
14. člen
(usklajevanje predlogov katalogov)
Predlagatelj pošlje predlog CPI, ki ga predloži v obravnavo Strokovnemu svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje.
Za usklajevanje predlogov katalogov Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje imenuje strokovni odbor, ki mora pri usklajevanju upoštevati predvsem:
– ugotovljene potrebe po poklicni kvalifikaciji,
– mednarodno primerljivost in
– usklajenost z domačim pravnim redom in s predpisi v Evropski skupnosti.
15. člen
(objava katalogov)
CPI pripravi čistopis katalogov.
Kataloge objavi minister v posebni publikaciji ministrstva, pristojnega za delo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ki mora biti javno dostopna v tiskani in elektronski obliki.
Katalogi, ki so sprejeti v skladu s tem zakonom, so javno veljavni.
16. člen
(izvršilni predpisi)
Postopek za pripravo in usklajevanje katalogov podrobneje določi minister.
IV. POGOJI ZA PRIDOBITEV POKLICNE KVALIFIKACIJE
17. člen
(kandidati)
Poklicno kvalifikacijo po tem zakonu lahko pridobi oseba, ki je stara najmanj 18 let. Izjemoma lahko poklicno kvalifikacijo po tem zakonu pridobi tudi oseba, ki še ni stara 18 let, če ji je prenehal status vajenca ali dijaka in izkazuje ustrezne delovne izkušnje (v nadaljnjem besedilu: kandidat).
18. člen
(dokazovanje poklicne kvalifikacije)
Poklicna kvalifikacija se dokaže:
– z neposrednim preverjanjem strokovnih znanj spretnosti in sposobnosti določenih s katalogom (v nadaljnjem besedilu: preverjanje),
– na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali na drug način (v nadaljnjem besedilu: potrjevanje).
Osebam s posebnimi potrebami se lahko prilagodijo oblike in trajanje preverjanja ter sestava komisij za preverjanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij.
Natančnejša navodila določi komisija za preverjanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij za vsak primer, posebej v skladu z navodili, ki jih določi minister.
V. POSTOPEK PREVERJANJA IN POTRJEVANJA
19. člen
(komisije)
Preverjanje in potrjevanje opravljajo komisije za preverjanje in potrjevanje kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: komisije), ki jih imenujejo izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij iz liste zborničnih članov komisij in liste sindikalnih članov komisij.
Minister na predlog zbornic oziroma, če zbornice niso oblikovane, na predlog ministra, pristojnega za posamezne dejavnosti, določi listo zborničnih članov komisij in na predlog sindikatov listo sindikalnih članov komisij. Člani so imenovani na listo za štiri leta.
Predsednik in člani komisij morajo imeti licenco Državnega izpitnega centra. Licenco mora predsednik oziroma član obnoviti vsakih pet let.
Licenco si lahko pridobi, kdor ima s katalogom določeno strokovno izobrazbo, vsaj 5 let delovnih izkušenj v stroki ter opravljen program usposabljanja, ki ga na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje določi minister.
Če Državni izpitni center pri spremljanju dela komisij ugotovi, da predsednik oziroma član komisije ni strokovno usposobljen za delo v komisiji oziroma, da krši predpise lahko licenco začasno ali trajno odvzame.
Kot član komisije ali predsednik komisije ne sme sodelovati oseba, ki je:
– v času preverjanja delodajalec kandidatu,
– v času preverjanja solastnik podjetja, obratovalnice, prodajalne, lokala ali sodelavec kandidatu,
– v krvnem sorodu s kandidatom do vključno 4. kolena ali 2. kolena, v svaštvu ne glede na to, ali gre za veljavno sklenjeno zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnost.
20. člen
(opravljanje administrativno-tehničnih in strokovnih del)
Administrativno-tehnična in strokovna dela za komisije opravljajo izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij.
Zakonitost in strokovnost dela komisij spremlja Državni izpitni center.
VI. VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV
21. člen
(ugovor)
Kandidat ima pravico do ugovora v treh dneh po prejemu odločbe komisije. Ugovor predloži komisiji za ugovore, ki jo imenuje minister.
Komisija za ugovore mora v treh dneh ugotoviti utemeljenost ugovora. Če ugotovi, da je ugovor utemeljen, imenuje komisijo, ki določi novo oceno, če je to možno na podlagi dokumentacije oziroma ponovno preveri strokovna znanja in spretnosti v skladu s katalogom. Komisijo imenuje v skladu z 19. členom tega zakona. V komisijo ne sme imenovati članov, ki so sodelovali pri izdaji odločbe zoper katero je vložen ugovor.
22. člen
(izvršilni predpisi)
Sestavo komisij, način in postopek za pridobitev in izgubo licence ter način in postopek preverjanja in potrjevanja podrobneje določi minister.
23. člen
(poročilo)
Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij enkrat letno poročajo Državnemu izpitnemu centru, le-ta pa ministru.
Poročilo vsebuje podatke o problematiki izvajanja postopkov ugotavljanja doseganja standardov strokovnih znanj in spretnosti ter predloge za dopolnjevanje standardov strokovnih znanj in spretnosti.
VII. NADZOR
24. člen
(Inšpektorat Republike Slovenije za poklicne kvalifikacije)
Nadzor nad zakonitostjo dela izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij ter zakonitostjo in strokovnostjo dela komisij, opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za poklicne kvalifikacije (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat), ki se ustanovi v okviru ministrstva.
Inšpektorat vodi glavni inšpektor.
Za glavnega inšpektorja je lahko imenovan kdor ima visokošolsko izobrazbo in vsaj deset let delovnih izkušenj ter obvlada vsaj en tuj jezik.
Neposreden nadzor opravljajo inšpektorji. Inšpektor je lahko, kdor ima visokošolsko izobrazbo in sedem let delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja.
25. člen
(obseg nadzora)
Inšpektorat nadzira:
– izpolnjevanje pogojev določenih za izvajalce postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij,
– zakonitost postopkov ugotavljanja in potrjevanja poklicnih kvalifikacij,
– sestavo komisij in
– usposobljenost članov komisij.
26. člen
(vrste nadzora)
Nadzor se opravi kot redni ali izredni nadzor in ponovni nadzor.
Redni nadzor se opravi v skladu z letnim delovnim načrtom inšpektorata, ki mora zagotoviti, da se opravi nadzor pri posameznem izvajalcu postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij vsaj enkrat letno.
Izredni nadzor se opravi na zahtevo posameznika, ki mora biti o rezultatih nadzora obveščen, če tako zahteva. Inšpektor mora opraviti izredni nadzor tudi v primeru anonimne prijave.
Ponovni nadzor se izvede po preteku roka, določenega za odpravo kršitev ter izvršitev naloženih ukrepov in nalog.
Redni nadzor se napove, izredni in ponovni nadzor se lahko opravi tudi nenapovedano. Inšpektor se ob prihodu najavi odgovorni osebi.
27. člen
(ukrepi)
Inšpektor v primeru, ko ugotovi kršitve, z odločbo:
– določi ukrepe in rok za odpravo kršitev,
– zahteva zamenjavo komisije oziroma posameznega člana ali predsednika,
– odredi začasen ali trajen odvzem dovoljenja za izvajanje postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij,
– odredi začasen ali trajen odvzem licence predsedniku oziroma članu komisije.
Odločbo vroči stranki. V primerih iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka pa tudi Državnemu izpitnemu centru, ki je po dokončnosti odločbe dolžan izvršiti v odločbi predlagane ukrepe.
28. člen
(ponovni nadzor in izpolnjevanje ukrepov)
Če inšpektor ob ponovnem nadzoru ugotovi, da odgovorna oseba ni izvršila odločbe, lahko za izvršitev odločbe določi nov rok, če so podani upravičeni razlogi, da odločba v določenem roku ni bila izvršena.
Če v novem roku kršitve niso bile odpravljene oziroma, če glede na okoliščine ni mogoče pričakovati odprave ugotovljenih kršitev, inšpektor izreče ustrezen ukrep iz druge do četrte alinee prvega odstavka prejšnjega člena.
29. člen
(zapisnik o opravljenem nadzoru)
O opravljenem inšpekcijskem nadzoru se sestavi zapisnik.
Zapisnik mora obsegati natančno in kratko potek in vsebino ob inšpekcijskem nadzorstvu opravljenih dejanj in danih izjav. Pri tem se mora zapisnik omejiti na predmet postopka. V zapisniku se navedejo listine, ki so bile v kakršenkoli namen uporabljene ob opravljanju nadzorstva.
Zapisnik se vroči stranki, pa tudi Državnemu izpitnemu centru, če se ugotovljene kršitve nanašajo na delo komisije.
30. člen
(pravica do pritožbe na odločbo inšpektorja)
Zoper odločbo, ki jo izda inšpektor, je možna pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve na ministrstvo.
VIII. EVIDENCE
31. člen
(vrste evidenc)
Na področju poklicnih kvalifikacij se vodijo naslednje evidence:
– evidenca katalogov,
– evidenca izdanih certifikatov,
– evidenca imetnikov licenc in
– register izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij.
32. člen
(vsebina evidenc)
Evidenca katalogov vsebuje:
– ime kataloga,
– poklicna kvalifikacija,
– datum sprejema,
– datum objave.
Evidenco iz prejšnjega odstavka vodi CPI.
Evidenca izdanih certifikatov, vsebuje:
– osebne podatke (ime, priimek, datum in kraj rojstva, EMŠO, prebivališče),
– številko in datum izdaje certifikata,
– poklicna kvalifikacija, ki si jo je kandidat pridobil.
Evidenco iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij. Če izvajalec postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij preneha s to dejavnostjo, mora v 30 dneh po prenehanju izročiti evidenco Državnemu izpitnemu centru.
Evidenca imetnikov licenc vsebuje:
– osebne podatke (ime, priimek, datum in kraj rojstva, EMŠO, prebivališče),
– številko in datum izdaje licence,
– odvzem licence,
– številko in datum obnovitve licence.
Evidenco iz prejšnjega odstavka vodi Državni izpitni center.
Register izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij vsebuje:
– ime oziroma firmo,
– sedež,
– registrirana dejavnost,
– številka in datum izdaje odločbe o ugotovljenih pogojih za začetek opravljanja dejavnosti,
– odgovorna oseba,
– datum vpisa oziroma izbrisa iz registra.
Register iz prejšnjega odstavka vodi ministrstvo. V soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo pa se lahko vodi kot sestavni del razvida izvajalcev vzgojno-izobraževalnih programov.
33. člen
(varstvo osebnih podatkov)
Za zbiranje in uporabo osebnih podatkov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Evidence iz 31. člena tega zakona se hranijo trajno.
IX. FINANCIRANJE
34. člen
(plačilo stroškov)
Kandidati so ob vložitvi vloge za pridobitev poklicne kvalifikacije dolžni poravnati stroške postopka za pridobitev certifikata.
Stroški se kandidatu zaračunajo v višini, ki jo na predlog zbornic oziroma pristojnih ministrstev določi minister.
X. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
35. člen
(veljavnost certifikatov)
Certifikati, ki so bili izdani pred uveljavitvijo tega zakona, v skladu z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91-I, 12/92, 12/93, 71/93, 38/94, 80/97 in 69/98) imajo javno veljavnost tudi po tem zakonu.
36. člen
(izvršilni predpisi)
Do sprejema predpisov, določenih s tem zakonom, se uporablja pravilnik o postopku za pridobitev poklicnih kvalifikacij (Uradni list RS, št. 48/99).
Minister oziroma Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje sprejmeta predpise, določene s tem zakonom, najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Predpise izdane na podlagi zakonov, ki urejajo področje izobraževanja in so v nasprotju s tem zakonom, uskladi pristojni minister najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
37. člen
(uveljavitev)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 602-13/00-2/1
Ljubljana, dne 30. avgusta 2000.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
