Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ)
Razglašam zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. avgusta 2000.
Št. 001-22-172/00
Ljubljana, dne 7. septembra 2000.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O MATIČNI EVIDENCI ZAVAROVANCEV IN UŽIVALCEV PRAVIC IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA (ZMEPIZ)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(Področje urejanja)
(1) S tem zakonom se ureja matična evidenca zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: matična evidenca), ki vsebuje podatke, ki so potrebni za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(2) V matični evidenci se vodijo podatki o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in drugi podatki, potrebni za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja na način, ki je predpisan s tem zakonom.
(3) Za zbiranje, obdelavo in posredovanje podatkov iz evidenc po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če s tem zakonom ni drugače določeno.
2. člen
(Upravljavec matične evidence)
(1) Upravljavec matične evidence je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
(2) Za opravljanje posameznih nalog pri vodenju matične evidence lahko zavod pooblasti drugo službo ali zavod.
(3) Določene prijave, odjave in prijave spremembe podatkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sprejema prijavno-odjavna služba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS). Povračilo stroškov za vodenje prijavno-odjavne službe se uredi s pogodbo, ki jo skleneta zavod in ZZZS.
3. člen
(Pridobivanje podatkov)
(1) Upravljavec matične evidence pridobiva podatke od dajalca podatkov po tem zakonu oziroma od upravljavca zbirke podatkov, ki je najbližje izvoru podatkov.
(2) Upravljavec matične evidence mora posredovati podatke iz matične evidence za vzpostavitev oziroma za vodenje in vzdrževanje registrov in uradnih evidenc državnim organom in drugim uporabnikom, za izvrševanje njihovih, z zakonom določenih nalog. Upravljavec matične evidence posreduje te podatke brezplačno.
(3) Upravljavci, ki vodijo zbirke podatkov, iz katerih upravljavec matične evidence pridobiva podatke iz prvega odstavka tega člena, so dolžni posredovati vse dogodke, spremembe in popravke, ki vplivajo na podatke iz 8. člena tega zakona.
(4) Upravljavci zbirk podatkov, ki posredujejo podatke za matično evidenco, so upravljavcu matične evidence dolžni posredovati podatke v predpisanih rokih in obliki ter brezplačno.
4. člen
(Metodološka načela)
(1) Matična evidenca se vodi po enotnih metodoloških načelih, ki jih določi minister, pristojen za delo, po predhodnem mnenju Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS), zavoda, ZZZS in Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ).
(2) Podatki se vnašajo v matično evidenco po enotnih nacionalnih standardih.
(3) Matična evidenca se vodi tako, da se podatki, določeni s tem zakonom, vpisujejo v predpisane obrazce in vnašajo na sredstva za avtomatsko obdelavo podatkov ter druga sredstva za vodenje evidenc.
(4) Podatki se v prijave podatkov vpisujejo oziroma vnašajo na podlagi evidenc, registrov in poslovne dokumentacije po predpisih o računovodstvu in finančnem poslovanju.
5. člen
(Uporaba podatkov matične evidence)
(1) Podatki, ki jih vsebuje matična evidenca, se uporabljajo za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja in vodenje postopkov za uveljavljanje pravic in zahtevkov zavoda.
(2) SURS, ZZZS in ZRSZ imajo pravico do podatkov, ki jih vsebuje matična evidenca. Podatke lahko uporabljajo za oblikovanje registrov in za izvajanje statističnih raziskovanj.
(3) Način uporabe podatkov matične evidence ne sme biti v nasprotju s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
6. člen
(Subjekti matične evidence)
V matično evidenco se vnesejo podatki:
– osebah, ki so zavarovane (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci) po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št.106/99 – v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1);
– osebah, ki trenutno niso vključene v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa jim je pokojninska doba priznana z odločbo pristojnega organa oziroma jim je čas, ki so ga prebili v zavarovanju, vpisan v delovno knjižico ali v drugo javno listino;
– osebah, ki so uveljavile kakšno pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi ZPIZ-1 oziroma po predpisih o nadomestilih za terjatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nastale v tujini (v nadaljnjem besedilu: uživalci pravic);
– dajalcih podatkov in zavezancih za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: zavezanci).
7. člen
(Dajalci podatkov)
Podatki se vnesejo v matično evidenco na podlagi prijav, ki jih vložijo naslednji poslovni subjekti in fizične osebe, ki imajo po tem zakonu dolžnost sporočanja podatkov (v nadaljnjem besedilu: dajalci podatkov):
– gospodarske družbe, banke, zavarovalnice, agencije, skladi in druge finančne organizacije, zadruge, državni organi, zavodi, sindikati, društva, politične stranke in drugi poslovni subjekti, razen zasebnikov, ki zaposlujejo delavce (v nadaljnjem besedilu: poslovni subjekti);
– zasebniki in druge fizične osebe, ki zaposlujejo delavce (v nadaljnjem besedilu: zasebni delodajalci);
– zavarovanci, ki so sami zavezanci za prispevek;
– upravljavec centralnega registra prebivalstva;
– upravljavci matičnih knjig;
– zavod;
– ZRSZ;
– ZZZS;
– zavodi za prestajanje kazni zapora;
– Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DURS);
– stečajni upravitelji;
– Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije;
– centri za socialno delo.
II. PODATKI MATIČNE EVIDENCE
8. člen
(Podatki o zavarovancih)
O zavarovancih se vnesejo v matično evidenco naslednji podatki:
– priimek in ime;
– enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO);
– davčna številka;
– naslov (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, za tujino – še šifra države);
– vrsta prebivališča (stalno, začasno);
– državljanstvo;
– številka delovnega dovoljenja, datum poteka delovnega dovoljenja in organ, ki je delovno dovoljenje izdal;
– poklic, ki ga opravlja;
– šolska izobrazba;
– stopnja strokovne izobrazbe;
– stopnja strokovne usposobljenosti;
– ali je zavarovanec s telesno okvaro najmanj 70%, vojaški invalid I. do VI. skupine, civilni invalid vojne I. do VI. skupine, slepa oziroma gluha oseba, oseba obolela za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in živčnomišičnimi obolenji, paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo in ekstrapiramidnimi obolenji;
– vrsta oziroma kategorija invalidnosti;
– podlaga za zavarovanje;
– datum prijave v zavarovanje;
– datum in vzrok spremembe med zavarovanjem;
– delu, ki ga je zavarovanec opravljal in za katero se mu zavarovalna doba šteje s povečanjem;
– pokojninski dobi;
– plače oziroma zavarovalne osnove, od katerih so bili plačani prispevki (v nadaljnjem besedilu: plača oziroma osnova) in letni znesek plačanega prispevka;
– število ur polnega delovnega časa poslovnega subjekta ali zasebnega delodajalca (samo polne ure);
– število ur dejanskega delovnega oziroma zavarovalnega časa zavarovanca (polne ure);
– število ur na delu, za katere je zavarovanec prejel plačo oziroma za katere so plačani prispevki od zavarovalne osnove;
– število ur odsotnosti z dela, za katere je zavarovanec prejel nadomestilo plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo;
– matična številka poslovnega subjekta;
– registrska številka zavezanca;
– datum in vzrok prenehanja zavarovanja.
9. člen
(Podatki o uživalcih pravic)
O uživalcih starostnih in invalidskih pokojnin se vnesejo v matično evidenco poleg podatkov, ki so že zbrani v matični evidenci zavarovancev, še naslednji podatki:
– vrsta pokojnine, člen predpisa, ki je bil podlaga za določitev pokojnine, zmanjšanje oziroma povečanje pokojnine, datum priznanja pravice do pokojnine;
– datum začetka izplačevanja pokojnine, datum prekinitve in ponovnega začetka izplačevanja pokojnine ter datum prenehanja pravice do pokojnine;
– vrsta, vzrok, datum nastanka in kategorija invalidnosti ter diagnoza;
– datum ugotovitve invalidnosti;
– pokojninska osnova in leto pred letom, v katerem se uveljavljajo pravice, na katero so preračunane plače;
– znesek pokojnine.
10. člen
(Podatki o uživalcih družinske oziroma vdovske pokojnine)
O uživalcih družinske pokojnine in o uživalcih vdovske pokojnine se vnesejo v matično evidenco poleg podatkov, ki so že zbrani v matični evidenci zavarovancev, še naslednji podatki:
– priimek in ime, EMŠO;
– davčna številka;
– sorodstvo z umrlim zavarovancem ali uživalcem pokojnine;
– iz 8. člena tega zakona za umrlega zavarovanca oziroma iz 8. in 9. člena za umrlega uživalca pokojnine, po katerem imajo upravičenci pravico do družinske oziroma vdovske pokojnine;
– datum in vzrok smrti zavarovanca ali uživalca pokojnine;
– datum pridobitve pravice do družinske oziroma vdovske pokojnine, datum začetka izplačevanja družinske oziroma vdovske pokojnine in datum prenehanja pravice do družinske oziroma vdovske pokojnine;
– znesek družinske oziroma vdovske pokojnine.
11. člen
(Podatki o uživalcih pravic, ki so pravico pridobili po posebnem predpisu)
O uživalcih pokojnine, ki so pravico pridobili po posebnem predpisu, se poleg podatkov iz 8., 9. oziroma 10. člena tega zakona navedejo še oznake posebnih predpisov, na podlagi katerih so pridobili oziroma po katerih jim je bila odmerjena pokojnina.
12. člen
(Podatki o uživalcih invalidnin)
O uživalcih invalidnin se vnesejo v matično evidenco poleg podatkov iz 8., 9. oziroma 10. člena tega zakona še naslednji podatki:
– vrsta, vzrok in stopnja telesne okvare;
– datum nastanka telesne okvare, datum pridobitve in datum prenehanja pravice do invalidnine;
– znesek invalidnine.
13. člen
(Podatki o uživalcih dodatka za pomoč in postrežbo)
O uživalcih dodatka za pomoč in postrežbo se vnesejo v matično evidenco poleg podatkov iz 8., 9. oziroma 10. člena tega zakona še naslednji podatki:
– vrsta dodatka za pomoč in postrežbo;
– datum pridobitve in datum prenehanja pravice;
– znesek dodatka za pomoč in postrežbo.
14. člen
(Podatki o uživalcih nadomestil na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti)
O uživalcih nadomestil na podlagi preostale delovne zmožnosti se vnesejo v matično evidenco poleg podatkov iz 8. člena tega zakona še naslednji podatki:
– vrsta nadomestila;
– osnova za odmero nadomestila;
– datum pridobitve in datum prenehanja pravice;
– znesek nadomestila;
– datum ugotovitve invalidnosti;
– vrsta, vzrok, datum nastanka in kategorija invalidnosti ter diagnoza.
15. člen
(Podatki o poslovnih subjektih)
(1) O poslovnih subjektih, ki so zavezanci oziroma dajalci podatkov, se poleg registrske številke zavezanca vnesejo v matično evidenco naslednji podatki:
– ime poslovnega subjekta;
– naslov sedeža;
– naziv dejavnosti;
– šifra dejavnosti;
– davčna številka zavezanca;
– matična številka poslovnega subjekta zavezanca za prijavo zavarovanja, ki mu je dodeljena tudi registrska številka zavezanca glede na pripadnost enot v njeni sestavi registrski enoti zavoda;
– matična številka poslovnega subjekta, ki je zavezan za plačilo prispevkov in se lahko razlikuje od matične številke poslovnega subjekta zavezanca za prijavo;
– razvrstitev zavezanca (vrsta registra);
– datum vpisa v sodni register;
– datum začetka poslovanja;
– registrska številka zavezanca;
– številka žiro računa poslovnega subjekta, ki je zavezan za plačilo prispevka;
– datum prenehanja poslovanja;
– vzrok prenehanja poslovanja;
– vrsta in datum spremembe v poslovanju;
– datum izbrisa iz sodnega registra.
(2) O poslovnih subjektih, ki so zavezanci za prijavo v zavarovanje in imajo registrsko številko zavezanca, se vodijo tudi podatki o poslovnih enotah poslovnega subjekta, kjer so zaposleni zavarovanci, in sicer:
– ime poslovne enote v sestavi poslovnega subjekta;
– naslov sedeža;
– naziv in šifra dejavnosti.
16. člen
(Podatki o samostojnih zavezancih za prispevek)
O subjektih iz druge in tretje alinee 7. člena tega zakona, ki sami plačujejo prispevke za svoje zavarovanje oziroma za zaposlene delavce, se poleg registrske številke zavezanca za prispevek vnesejo v matično evidenco naslednji podatki:
– priimek in ime;
– EMŠO;
– naslov prebivališča v Republiki Sloveniji;
– ime obrata oziroma poslovnega prostora;
– naslov obrata oziroma poslovnega prostora;
– naziv dejavnosti;
– šifra dejavnosti;
– matična številka poslovnega registra;
– davčna številka zavezanca;
– razvrstitev zavezanca (vrsta registra);
– žiro račun oziroma drug račun, preko katerega zavezanec posluje;
– katastrski dohodek oziroma drug dohodek iz kmetijske dejavnosti;
– datum začetka poslovanja oziroma datum vpisa v register ali vpisnik, če je predpisan;
– registrska številka zavezanca;
– datum prenehanja poslovanja oziroma datum izpisa iz registra ali vpisnika, če je predpisan;
– vrsta in datum spremembe v poslovanju;
– vzrok prenehanja poslovanja.
17. člen
(Določitev registrske številke zavezanca)
(1) Zavod določi zavezancem za prijavo v zavarovanje registrsko številko zavezanca.
(2) Registrska številka je sestavljena iz označbe registrske izpostave (4 mesta), tekoče zaporedne številke registra (5 mest) in kontrolne številke (1 mesto).
III. UVEDBA IN VODENJE MATIČNE EVIDENCE
18. člen
(Uvedba matične evidence)
(1) Matična evidenca zavarovancev se uvede s tem, da se vanjo vnesejo podatki o zavarovancih na podlagi prijav v zavarovanje, ki jih vložijo zavezanci za vlaganje prijav v zavarovanje.
(2) Prvič vložena prijava v zavarovanje je hkrati prijava za uvedbo matične evidence.
(3) Za uživalce pravic se uvede in vodi matična evidenca na podlagi podatkov iz matične evidence zavarovancev ter odločbe o priznanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
19. člen
(Prijava v zavarovanje)
Prijava v zavarovanje vsebuje naslednje podatke:
– priimek in ime;
– EMŠO;
– davčna številka;
– naslov (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, za tujino – še šifra države);
– vrsta prebivališča (stalno, začasno);
– državljanstvo;
– številka delovnega dovoljenja, datum poteka delovnega dovoljenja in organ, ki je delovno dovoljenje izdal;
– poklic, ki ga opravlja;
– šolska izobrazba;
– stopnja strokovne izobrazbe;
– stopnja strokovne usposobljenosti;
– podlaga za zavarovanje;
– število ur polnega delovnega časa poslovnega subjekta ali zasebnega delodajalca (samo polne ure);
– število ur dejanskega delovnega oziroma zavarovalnega časa zavarovanca (polne ure);
– registrska številka zavezanca;
– delovno razmerje,
– izmensko delo.
20. člen
(Podatki o predhodno dopolnjeni pokojninski dobi)
Podatki o pokojninski dobi zavarovanca, dopolnjeni do dneva vložitve prijave v zavarovanje, se vnesejo v matično evidenco na podlagi pravnomočnih odločb, s katerimi so pristojni organi ugotovili pokojninsko dobo oziroma na podlagi drugih javnih listin.
21. člen
(Vodenje matične evidence)
Matična evidenca se vodi tako, da se vanjo vnesejo:
– podatki o osebah, ki pridobijo lastnost zavarovanca;
– podatki o osebah, ki izgubijo lastnost zavarovanca;
– podatki o zavarovalni dobi in plačah oziroma osnovah, ki jih je zavarovanec dosegel v preteklem koledarskem letu, ter o nadomestilih plač oziroma osnov;
– podatki o začetku poslovanja zavezanca oziroma o vpisu v vpisnik ali register, če je določen z zakonom;
– podatki o uživalcih pravic;
– spremembe podatkov iz prve do pete alinee tega člena.
22. člen
(Krajevna pristojnost za vodenje matične evidence)
Za vodenje matične evidence je krajevno pristojna:
– za zavarovance iz 13. člena ZPIZ-1 in iz prve alinee 14. člena ZPIZ-1 (zaposleni) za katere delodajalec izvršuje obveznosti po predpisih RS, ter za zavarovance iz 20. člena ZPIZ-1 (vajenci) – enota zavoda, na območju katere je sedež poslovnega subjekta oziroma poslovne enote, kjer zavarovanec dela;
– za zavarovance iz 13. člena ZPIZ-1, zaposlene pri zasebnem delodajalcu (zaposleni) – enota zavoda, na območju katere je sedež obrata, podružnice oziroma poslovnega prostora delodajalca. Če zasebni delodajalec ne opravlja pridobitne dejavnosti oziroma poklicne dejavnosti oziroma nima ločenega obrata oziroma poslovnega prostora za opravljanje dejavnosti – enota zavoda, na območju katere ima zasebni delodajalec prebivališče;
– za zavarovance iz četrtega odstavka 13. člena ZPIZ-1 in prve alinee 14. člena ZPIZ-1, za katere delodajalci ne izpolnjujejo obveznosti po predpisih RS – enota zavoda, na območju katere je prebivališče zavarovanca;
– za zavarovance iz druge in tretje alinee 14. člena ZPIZ-1 (zaposleni) – enota zavoda, na območju katere je imel zavarovanec stalno prebivališče pred odhodom v tujino;
– za zavarovance iz 15. člena ZPIZ-1 (samozaposleni) – enota zavoda, na območju katere je sedež obrata oziroma poslovnega prostora, v katerem zavezanec opravlja dejavnost. Če samozaposleni nima ločenega obrata oziroma poslovnega prostora za opravljanje dejavnosti – enota zavoda, na območju katere ima zavezanec prebivališče;
– za zavarovance iz 16. člena ZPIZ-1 (kmetje) in za zavarovance, ki so zaposleni na kmetiji – enota zavoda, na območju katere je enota DURS, pristojna za odmero in pobiranje davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti;
– za zavarovance iz 21. člena ZPIZ-1 (vrhunski športniki in šahisti) – enota zavoda, na območju katere je telesnokulturna ali šahovska organizacija, v katero je zavarovanec včlanjen;
– za zavarovance iz 22. člena ZPIZ-1 (brezposelni zavarovanci) – enota zavoda, na območju katere je enota ZRSZ, pri kateri je zavarovanec prijavljen;
– za osebe, ki jim je prenehalo delovno razmerje brez njihove volje ali krivde v času, ko so bili upravičeni do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta, in za zavarovance iz 23. člena ZPIZ-1 (upravičenci do starševskega dodatka) – enota zavoda, na območju katere je sedež centra za socialno delo, ki izplačuje nadomestilo oziroma starševski dodatek;
– za zavarovance iz 24. člena ZPIZ-1 (zaporniki) – enota zavoda, na območju katere je zavod, kjer zavarovanec prestaja kazen zapora;
– za prejemnike nadomestil iz zdravstvenega zavarovanja po prenehanju delovnega razmerja – enota zavoda, na območju katere je enota ZZZS, ki zavarovancu izplačuje nadomestilo iz zdravstvenega zavarovanja;
– za zavarovance iz 34. člena ZPIZ-1 (osebe, ki so prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje) – enota zavoda, na območju katere ima zavarovanec prebivališče;
– za zavarovance iz 34. člena ZPIZ-1, ki imajo stalno prebivališče v tujini – enota zavoda, na območju katere je imel zavarovanec zadnje stalno prebivališče pred odhodom v tujino;
– za uživalce pravic – enota zavoda, pri kateri je uživalec uveljavil pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
IV. VLAGANJE PRIJAV MATIČNE EVIDENCE
23. člen
(Zavezanci za vlaganje prijav v zavarovanje)
(1) Za zavarovance iz 13. člena ZPIZ-1, prve alinee 14. člena ZPIZ-1, za katere delodajalec izvršuje obveznosti po predpisih v Republiki Sloveniji in iz 20. člena ZPIZ-1 vložijo prijave v zavarovanje:
a) poslovni subjekti;
b) zasebni delodajalci:
– v zvezi z opravljanjem dejavnosti (zasebniki);
– izven dejavnosti, ki jo opravljajo (druge fizične osebe, ki zaposlujejo delavce).
(2) Za zavarovance, ki ostanejo v delovnem razmerju po uvedbi stečajnega postopka nad poslovnim subjektom ali zasebnim delodajalcem, vloži prijavo v zavarovanje stečajni upravitelj.
(3) Zavarovanci iz četrtega odstavka 13. člena ZPIZ-1 in prve alinee 14. člena ZPIZ-1, za katere delodajalci ne izpolnjujejo obveznosti po predpisih Republike Slovenije, zavarovanci iz druge in tretje alinee 14. člena ZPIZ-1, iz 15. člena ZPIZ-1, iz 21. člena ZPIZ-1, kmetje – nosilci dejavnosti iz 16. člena ZPIZ-1 in zavarovanci iz 34. člena ZPIZ-1 sami vložijo prijavo v zavarovanje.
(4) Za člane kmečkega gospodarstva iz 16. člena ZPIZ-1 vloži prijavo v zavarovanje nosilec kmetijske dejavnosti, ne glede na to ali je sam zavarovan na drugi podlagi.
(5) Za zavarovance iz 22. člena ZPIZ-1 vloži prijavo v zavarovanje ZRSZ.
(6) Za zavarovance iz 23. člena ZPIZ-1 in za zavarovance, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave poslovnega subjekta ali zasebnega delodajalca v času prejemanja denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta, vloži prijavo v zavarovanje pristojna enota centra za socialno delo.
(7) Za zavarovance iz 24. člena ZPIZ-1 vloži prijavo v zavarovanje zavod za prestajanje kazni zapora, kjer je zavarovanec na prestajanju zaporne kazni.
(8) Za zavarovance, ki so uživalci denarnih nadomestil iz zdravstvenega zavarovanja po prenehanju delovnega razmerja, vloži prijavo v zavarovanje pristojna enota ZZZS.
(9) Zavezanci za vlaganje prijav v zavarovanje iz tega člena so dolžni zavarovancem vročiti kopijo prijave v zavarovanje.
24. člen
(Krajevna pristojnost za vlaganje prijav)
(1) Zavezanci za vlaganje prijav vlagajo prijave v zavarovanje, odjave iz zavarovanja in druge prijave podatkov pri enoti zavoda, ki je pristojna za vodenje matične evidence po tem zakonu, oziroma pri pooblaščenem organu na območju pristojne enote zavoda.
(2) Pri enoti zavoda iz prejšnjega odstavka vložijo zavezanci za vlaganje prijav tudi prijavo sprememb podatkov oziroma sprememb med zavarovanjem.
25. člen
(Potrdilo in obvestilo o vloženi prijavi in odjavi)
(1) Vložniku prijave v zavarovanje, prijave spremembe med zavarovanjem in odjave iz zavarovanja potrdi vložitev prijave, spremembe oziroma odjave subjekt iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.
(2) Subjekt iz prejšnjega odstavka posreduje za vsakega zavarovanca podatke o prijavi v zavarovanje, o odjavi iz zavarovanja oziroma o prijavi sprememb med zavarovanjem pristojni enoti DURS zaradi obračunavanja, nadzora nad plačevanjem ter prisilne izterjave prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
26. člen
(Prijave, ki jih vlagajo poslovni subjekti in zasebni delodajalci)
(1) Zavezanci iz točke a) prvega odstavka ter iz drugega odstavka 23. člena tega zakona vložijo:
– prijavo začetka in prenehanja poslovanja ter prijavo sprememb v poslovanju;
– prijavo v zavarovanje za vsakega novega zaposlenega delavca, odjavo iz zavarovanja za vsakega delavca, ki mu preneha delovno razmerje in prijavo sprememb med zavarovanjem za vsakega delavca;
– prijavo podatkov o zavarovalni dobi, o plačah in nadomestilih plače za vsakega delavca, ki je bil v preteklem koledarskem letu v delovnem razmerju, o vplačanih prispevkih, ter prijavo sprememb teh podatkov.
(2) Zavezanci iz točke b) prvega odstavka 23. člena tega zakona vložijo:
– prijavo začetka in prenehanja poslovanja ter prijavo sprememb v poslovanju;
– prijavo v zavarovanje za vsakega novega zaposlenega delavca, odjavo iz zavarovanja za vsakega delavca, ki mu preneha delovno razmerje, in prijavo sprememb med zavarovanjem za vsakega delavca.
27. člen
(Prijave, ki jih vlagajo samostojni zavezanci za prispevek)
Zavezanci iz tretjega in četrtega odstavka 23. člena tega zakona vložijo:
– prijavo začetka in prenehanja poslovanja ter prijavo sprememb med poslovanjem;
– prijavo v zavarovanje, odjavo iz zavarovanja in prijavo sprememb med zavarovanjem.
28. člen
(Prijave, ki jih vlaga ZZZS)
ZZZS vloži:
– prijavo podatkov za zavarovance iz osmega odstavka 23. člena tega zakona o zavarovalni dobi za obdobja, za katera je zavarovanec prejemal nadomestilo plače po prenehanju delovnega razmerja, ter prijavo sprememb teh podatkov;
– prijavo podatkov o nadomestilih plače iz naslova zdravstvenega zavarovanja v obdobju po prenehanju delovnega razmerja, o vplačanih prispevkih ter prijavo sprememb teh podatkov.
29. člen
(Prijave, ki jih vlaga ZRSZ)
ZRSZ vloži za zavarovance iz petega odstavka 23. člena tega zakona:
– prijavo v zavarovanje, prijavo prenehanja zavarovanja in prijavo sprememb med zavarovanjem;
– prijavo podatkov o osnovah za zavarovanje, o zavarovalni dobi, doseženi v zavarovanju po 22. členu ZPIZ-1 v preteklem koledarskem letu, o vplačanih prispevkih ter prijavo sprememb teh podatkov.
30. člen
(Prijave, ki jih vlaga zavod za prestajanje kazni zapora)
Zavod za prestajanje kazni zapora vloži za zavarovance iz sedmega odstavka 23. člena tega zakona:
– prijavo v zavarovanje, prijavo prenehanja zavarovanja in prijavo sprememb med zavarovanjem;
– prijavo podatkov o osnovah za zavarovanje, o zavarovalni dobi, doseženi v zavarovanju po 24. členu ZPIZ-1 v preteklem koledarskem letu, o vplačanih prispevkih ter prijavo sprememb teh podatkov.
31. člen
(Prijave, ki jih vlaga stečajni oziroma likvidacijski upravitelj)
Stečajni oziroma likvidacijski upravitelj vloži:
– odjavo iz zavarovanja za vse delavce, ki jim je zaradi uvedbe stečaja oziroma likvidacije prenehalo delovno razmerje;
– prijavo v zavarovanje, odjavo iz zavarovanja in prijavo sprememb med zavarovanjem za vsakega delavca, ki je sklenil delovno razmerje po uvedbi stečaja ali likvidacije;
– prijavo podatkov o zavarovalni dobi, o plači in nadomestilih plače, o vplačanih prispevkih za vsakega delavca, ki je bil v delovnem razmerju do uvedbe stečajnega oziroma likvidacijskega postopka;
– prijavo podatkov o zavarovalni dobi, o plači in nadomestilih plače, o vplačanih prispevkih za vsakega delavca, ki je bil v delovnem razmerju po uvedbi stečajnega oziroma likvidacijskega postopka.
32. člen
(Prijave, ki jih vlaga DURS)
Za zavarovance iz točke b) prvega odstavka, tretjega in četrtega odstavka 23. člena tega zakona vloži DURS prijavo podatkov o osnovi, zavarovalni dobi v preteklem koledarskem letu, o vplačanem prispevku ter prijavo sprememb teh podatkov.
33. člen
(Prijave, ki jih vlaga zavod)
Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, vloži zavod za uživalce nadomestil na podlagi preostale delovne zmožnosti:
– prijavo v zavarovanje, odjavo iz zavarovanja in prijavo sprememb med zavarovanjem;
– prijavo podatkov o nadomestilih iz invalidskega zavarovanja v preteklem koledarskem letu ter prijavo sprememb teh podatkov.
34. člen
(Prijave, ki jih vlaga center za socialno delo)
Center za socialno delo vloži za zavarovance iz šestega odstavka 23. člena tega zakona:
– prijavo v zavarovanje, odjavo iz zavarovanja in prijavo sprememb med zavarovanjem;
– prijavo podatkov o osnovah za zavarovanje, o zavarovalni dobi, doseženi v preteklem koledarskem letu, o vplačanih prispevkih ter prijavo sprememb teh podatkov.
35. člen
(Prijave, ki jih vlaga Jamstveni in preživninski sklad RS)
Jamstveni in preživninski sklad RS vloži za zavarovance, ki so po predpisih o Jamstvenem in preživninskem skladu RS pridobili pravico do nadomestila, prijavo podatkov o zavarovalni dobi, o nadomestilih plače in vplačanih prispevkih ter prijavo sprememb teh podatkov.
36. člen
(Obvestilo o smrti)
Organi, pristojni za vodenje matičnih knjig, so dolžni poslati zavodu obvestilo o vpisu smrti v mrliško knjigo.
37. člen
(Revizija prijav)
(1) Zavod je pooblaščen preverjati pravilnost prijavljenih podatkov o zavarovancih in zavezancih oziroma dajalcih podatkov.
(2) Dajalci podatkov so dolžni zavodu omogočiti vpogled v dokumentacijo, da preveri pravilnost prijavljenih podatkov. Pri opravljanju revizije mora dajalec podatkov revizorju omogočiti vpogled v evidence, ki jih vodi po predpisih o evidencah na področju dela in v poslovno dokumentacijo po predpisih o računovodstvu in finančnem poslovanju.
(3) Za pravilnost prijavljenih podatkov odgovarjajo dajalci podatkov.
38. člen
(Ugotovitev plač oziroma osnov in zavarovalne dobe)
(1) Plače oziroma osnove in nadomestila plač oziroma osnov, ki so podlaga za ugotovitev pokojninske osnove, ter zavarovalno dobo ugotovi zavod v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
(2) Podatke o plačah oziroma osnovah in nadomestilih plač za zavarovance v delovnem razmerju navedejo dajalci podatkov v prijave, na podlagi z zakonom določenih evidenc oziroma poslovne dokumentacije po predpisih o računovodstvu in finančnem poslovanju.
(3) Zavod preveri pravilnost podatkov ter način izpolnjevanja prijav iz prejšnjega odstavka.
39. člen
(Popravljanje prijav)
Če zavod pri preverjanju podatkov iz prejšnjih dveh členov ugotovi, da prijava ni bila pravilno izpolnjena, zahteva od dajalca podatkov popravek v roku 30 dni od dneva vročitve zahteve.
40. člen
(Odločba o ugotovitvah revizije)
(1) Če se dajalec podatkov z ugotovitvami revizije ne strinja in podatkov ne popravi v roku iz prejšnjega člena, zavod po uradni dolžnosti ali na ugovor dajalca podatkov izda odločbo o ugotovitvah revizije.
(2) Odločbo iz prejšnjega odstavka izda enota zavoda, ki je pristojna za vodenje matične evidence po 22. členu tega zakona.
41. člen
(Sodno varstvo)
Zoper odločbo zavoda iz prejšnjega člena je možno v 30 dneh od njene vročitve vložiti tožbo pri sodišču, ki je pristojno za odločanje v sporih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
42. člen
(Poprava podatkov po uradni dolžnosti)
Če dajalec podatkov ne popravi podatkov v roku 30 dni po pravnomočnosti sodne odločbe iz prejšnjega člena oziroma v roku 30 dni po vročitvi odločbe iz 40. člena tega zakona, zoper katero ni bila vložena pritožba, zavod po uradni dolžnosti vnese v matično evidenco pravilne podatke.
43. člen
(Naknadna sprememba podatkov)
(1) Podatki, vneseni v matično evidenco na način, ki ga ureja ta zakon, se lahko naknadno spremenijo v naslednjih primerih:
– če pristojni organ naknadno na predpisan način ugotovi spremembo podatkov;
– če so podatki o pokojninski dobi, lastnosti zavarovanca, zavarovalni dobi in plačah oziroma osnovah, ki so podlaga za izračun pokojninske osnove, vpisani v matično evidenco na podlagi lažnih listin;
– če se s preverjanjem podatkov ali kako drugače ugotovi, da so v matično evidenco vpisani nepravilni, netočni ali nepopolni podatki;
– v drugih primerih, v katerih se po splošnem upravnem postopku lahko uporabijo izredna pravna sredstva.
(2) Podatki, vpisani v matično evidenco, se spremenijo na podlagi prijave o spremembi podatkov na način, določen s tem zakonom.
44. člen
(Subsidiarna uporaba zakona o varstvu osebnih podatkov)
Zavarovanci in uživalci pravic imajo pravico do varstva osebnih podatkov po določbah zakona o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni drugače določeno.
V. LASTNOST ZAVAROVANCA
45. člen
(Nastanek zavarovalnega razmerja)
(1) Zavarovalno razmerje po tem zakonu je razmerje med zavodom in osebo, ki se vključi v zavarovanje na podlagi ZPIZ-1.
(2) Zavarovalno razmerje nastane po zakonu takoj, ko je vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje.
(3) Nastanek pravnega razmerja sporoči zavodu zavezanec z vložitvijo prijave na predpisanem obrazcu.
46. člen
(Opredelitev lastnosti zavarovanca)
(1) Lastnost zavarovanca po tem zakonu ima vsaka fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za zavarovanje po ZPIZ-1 in je prijavljena v zavarovanje.
(2) Lastnost zavarovanca za posebne primere zavarovanja ima oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 26., 27. ali 28. člena ZPIZ-1.
47. člen
(Pridobitev lastnosti zavarovanca)
Lastnost zavarovanca pridobijo ob pogoju vložene prijave v zavarovanje:
– osebe iz 13. člena ZPIZ-1 in iz prve alinee 14. člena ZPIZ-1 – z dnem vstopa v delovno razmerje oziroma drugo pravno razmerje, v okviru katerega opravljajo delo za plačilo;
– osebe iz druge in tretje alinee 14. člena ZPIZ-1 – z dnem zaposlitve pri tujem delodajalcu v tujini oziroma z dnem vstopa v obvezno zavarovanje pri tujem nosilcu zavarovanja;
– osebe iz prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1 – z dnem vpisa v vpisnik ali register, če je predpisan, oziroma z dnem začetka opravljanja pridobitne ali poklicne dejavnosti;
– poslovodni delavci zasebnih družb iz drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1, ki niso obvezno zavarovani na drugi podlagi – z dnem vpisa v sodni register;
– družbeniki zasebnih družb iz drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 – s prvim dnem naslednjega koledarskega leta po letu, za katero je prijavljen dohodek iz udeležbe v tej zasebni družbi, ki presega minimalno plačo;
– osebe iz 16. člena ZPIZ-1 – z dnem začetka opravljanja kmetijske dejavnosti;
– osebe iz 20. člena ZPIZ-1 – s sklenitvijo učne pogodbe, na podlagi kateri se poklicno izobražujejo pri delodajalcu;
– osebe iz 21. člena ZPIZ-1 – z dnem pridobitve statusa vrhunskega športnika oziroma šahista;
– osebe iz 22. člena ZPIZ-1 – z dnem pridobitve pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ali z dnem priznanja pravice do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za priznanje pravice do pokojnine;
– osebe iz 23. člena ZPIZ-1 – z dnem pridobitve pravice do starševskega dodatka;
– osebe iz 24. člena ZPIZ-1 – z dnem začetka dela s polnim delovnim časom;
– osebe iz sedme alinee prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 – z dnem vpisa v evidenco brezposelnih oseb;
– ostale osebe iz 34. člena ZPIZ-1 – z dnem vložitve prijave v zavarovanje.
48. člen
(Ugotavljanje lastnosti zavarovanca, če prijava ni bila vložena v zakonitem roku)
(1) Osebe iz prejšnjega člena pridobijo lastnost zavarovanca z dnem, določenim v prejšnjem členu tudi, če prijava v zavarovanje ni vložena v rokih po tem zakonu.
(2) Če pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje še traja, pridobi oseba lastnost zavarovanca z dnem nastanka pravnega razmerja, sicer pa največ od dneva uveljavitve ZPIZ-1.
49. člen
(Ugotavljanje zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca)
Obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca se ugotavlja, če:
– ni vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo vzpostavljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje;
– ni vložena odjava iz zavarovanja, pa se ugotovi, da je prenehalo pravno razmerje, ki je bilo podlaga za zavarovalno razmerje;
– je pristojni organ odklonil sprejem prijave v zavarovanje;
– zavarovanec izpolnjuje pogoje za vključitev v zavarovanje, vendar je v zavarovanje prijavljen v nasprotju z določbo 25. člena ZPIZ-1.
50. člen
(Ugotavljanje lastnosti zavarovanca)
(1) Postopek za ugotavljanje zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca se uvede na zahtevo posameznika, po uradni dolžnosti ali na zahtevo delodajalca.
(2) Zavod odloči o lastnosti zavarovanca z odločbo.
51. člen
(Vpis podatkov o zavarovanju v tujini)
Državljanu Republike Slovenije, ki je bil pokojninsko in invalidsko zavarovan pri tujem nosilcu zavarovanja v državi, s katero je sklenjen mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju, zavod ta čas evidentira v matični evidenci ob uveljavitvi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po ZPIZ-1.
52. člen
(Uporaba določb o postopku)
(1) Za odločanje o zahtevi iz 50. člena tega zakona se uporabljajo določbe ZPIZ-1 o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(2) Način dokazovanja lastnosti zavarovanca predpiše minister, pristojen za delo.
53. člen
(Vložitev prijave po uradni dolžnosti)
Zavod vloži prijavo v zavarovanje po uradni dolžnosti, če je bilo zavarovalno razmerje ugotovljeno z dokončno odločbo, pa zavezanec ni vložil prijave v zavarovanje v roku 8 dni od dokončnosti te odločbe.
54. člen
(Potrdila o izplačilih)
Potrdila o izplačilih uživalcem pravic so javna listina.
55. člen
(Odjava po uradni dolžnosti)
(1) Zavod vloži odjavo iz zavarovanja po uradni dolžnosti:
– če je bilo z dokončno odločbo ugotovljeno prenehanje zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca, pa zavezanec ni vložil odjave iz zavarovanja v roku 8 dni od dokončnosti te odločbe;
– če na podlagi odločbe o ugotovitvi invalidnosti zavarovanec nima več pravice do zavarovanja, pa zavezanec ni vložil odjave v roku iz te odločbe;
– če se v reviziji ugotovi, da je zavarovalno razmerje prenehalo z dnem prenehanja delovnega dovoljenja, pa zavezanec ni vložil odjave iz zavarovanja.
(2) Zavod vloži odjavo iz zavarovanja po uradni dolžnosti tudi v primeru, če je za zavarovanca iz 15., 16. in 21. člena ZPIZ-1 pravnomočno ugotovljena I. kategorija invalidnosti oziroma z dokončno odločbo ugotovljeno, da ni več zmožen opravljati dejavnosti, na podlagi katere je obvezno zavarovan, pa zavezanec ni vložil odjave iz zavarovanja v roku 8 dni po pravnomočnosti oziroma dokončnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti.
56. člen
(Ničnost prijave v zavarovanje)
(1) Prijava v zavarovanje, vložena na podlagi lažnih podatkov ali ponarejenih listin, je nična.
(2) Ničnost ugotovi zavod po uradni dolžnosti z odločbo.
VI. ROKI ZA VLOŽITEV PRIJAV IN VNOS PODATKOV V MATIČNO EVIDENCO
57. člen
(Roki za vložitev prijav podatkov)
(1) Prijave podatkov za matično evidenco je treba vložiti v naslednjih rokih:
– prijavo začetka poslovanja, prijavo prenehanja poslovanja in prijavo spremembe v poslovanju zavezanca za prispevek – v roku 8 dni od dneva začetka poslovanja oziroma od dneva prenehanja poslovanja oziroma od dneva nastanka spremembe v poslovanju zavezanca za prispevek;
– prijavo v zavarovanje, odjavo iz zavarovanja in prijavo spremembe med zavarovanjem – v roku 8 dni od dneva nastopa dela ali izpolnitve pogojev za vstop v zavarovanje, ali od izdaje odločbe o lastnosti zavarovanca oziroma od dneva prenehanja dela ali zavarovanja, oziroma od dneva nastanka spremembe med zavarovanjem. Spremembe podatkov se prijavijo le, če gre za spremembe okoliščin, ki trajajo nad 90 dni;
– prijavo podatkov o ugotovljeni zavarovalni dobi in plačah oziroma osnovah ter prijavo podatkov o nadomestilih plač – najpozneje do 30. aprila tekočega leta za preteklo koledarsko leto;
– prijavo spremembe podatkov o zavarovalni dobi in plačah oziroma osnovah in prijavo spremembe podatkov o nadomestilih plač – v roku 8 dni od dneva, ko je bila ugotovljena sprememba poslanih podatkov;
– prijavo podatkov o pozneje ugotovljeni pokojninski dobi oziroma povečanju zavarovalne dobe – v roku 8 dni od dneva, ko je postala odločba o pokojninski dobi pravnomočna, oziroma od dneva, ko je pristojni organ skladno s posebnimi predpisi ugotovil, da se zavarovancu šteje zavarovalna doba s povečanjem;
– prijavo smrti – v roku 8 dni od vpisa v mrliško knjigo.
(2) Podatke za posameznega zavarovanca, ki jih dajalec podatkov ni posredoval v rokih iz prejšnjega odstavka, se zbere ob nastanku zavarovalnega primera. Če dajalec podatkov več ne posluje, se pri uveljavljanju pravic upoštevajo le prijavljeni podatki.
58. člen
(Roki za vnos podatkov v matično evidenco)
(1) Za zavarovance se vnesejo v matično evidenco:
– podatki iz prijav v zavarovanje, odjav iz zavarovanja in prijav sprememb med zavarovanjem – naslednji dan po prejemu prijave;
– podatki iz prijav o plačah oziroma osnovah, nadomestilih plač in zavarovalni dobi, doseženi v preteklem koledarskem letu ter prijav o spremembah navedenih podatkov – v roku 60 dni od prejema prijave, najpozneje pa do konca tekočega leta za preteklo koledarsko leto;
– podatki iz 39. člena tega zakona – naslednji dan po izteku roka za popravo podatkov;
– podatki iz 42. člena tega zakona – naslednji dan po dokončnosti odločbe.
(2) Podatki za uživalce pravic se vnesejo v matično evidenco v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznanju pravice.
VII. SHRANJEVANJE PODATKOV MATIČNE EVIDENCE
59. člen
(Rok za hrambo dokumentacije)
(1) Dokumentacijo, potrebno za uvedbo in vodenje matične evidence, se hrani najmanj 30 let, računano od dneva pridobitve pravic, ugotovljenih na njeni podlagi, vendar ne manj kot 10 let od smrti uživalca pravic oziroma od prenehanja poslovanja zavezanca.
(2) Dokumentacija o osebah, o katerih se vodijo podatki v matični evidenci in ki niso pridobile pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se hrani najmanj 40 let, računano od zadnjega vpisa podatkov v matično evidenco.
60. člen
(Uporaba mikrofilmov in fotokopij)
(1) Namesto izvirnih prijav se lahko hranijo prijave, posnete na mikrofilmih, če je z mikrofilmi zagotovljena reprodukcija prijave na izviren format ob popolni skladnosti z izvirnikom.
(2) Za dokazovanje dejstev, vpisanih v matično evidenco, se lahko uporabi fotokopija prijave, ki jo overi zavod.
61. člen
(Uničenje dokumentacije)
(1) Po izteku rokov iz 59. člena tega zakona uniči dokumentacijo, ki je bila potrebna za uvedbo in vodenje matične evidence, strokovna komisija, ki jo imenuje zavod. Predsednik komisije je predstavnik Arhiva Republike Slovenije.
(2) Komisija iz prejšnjega odstavka uniči tudi izvirne prijave po njihovem snemanju na mikrofilm ali vnosu na računalniški medij.
62. člen
(Roki za hranjenje zbirk podatkov)
Zbirke podatkov matične evidence se hranijo 100 let od prejema zadnje prijave podatkov.
VIII. ZAVAROVANJE PODATKOV
63. člen
(Dolžnost varovanja uradne tajnosti)
(1) Podatki, ki jih po tem zakonu zavodu posredujejo dajalci podatkov in drugi podatki, ki jih zavod pridobi v zvezi z izvajanjem zavarovanja, se štejejo za uradno tajnost, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Za uradno tajnost po prejšnjem odstavku se ne šteje posredovanje podatkov uporabnikom v skladu z drugim odstavkom 5. člena tega zakona.
(3) Osebe, zaposlene v zavodu in osebe, ki občasno, na podlagi pogodbe, opravljajo določene posle za zavod, in ki pri svojem delu izvedo za vsebino osebnih podatkov zavarovancev in uživalcev pravic, morajo to varovati kot uradno tajnost.
(4) Dolžnost varovanja uradne tajnosti iz prejšnjega odstavka traja tudi po prenehanju delovnega razmerja ali dela pri zavodu.
64. člen
(Tehnični in organizacijski ukrepi za zavarovanje podatkov)
Tehnične in organizacijske ukrepe za zavarovanje podatkov matične evidence in za notranji nadzor določi zavod s splošnim aktom.
IX. ENOTNA METODOLOGIJA
65. člen
(Enotna metodologija)
(1) Za zagotovitev enotnega sistema vodenja evidenc na področju dela in socialne varnosti se pri vodenju evidenc uporabljajo enotna metodološka načela, enotni podatkovni standardi (obeležja, definicije, klasifikacije in šifranti) ter standardni postopki oblikovanja in pošiljanja statističnih poročil.
(2) Enotna metodološka načela in standarde za oblikovanje in vodenje podatkov ter obrazce za prijavo podatkov, ki so skupni za zavod, ZRSZ, ZZZS, DURS in SURS, določi minister, pristojen za delo, s soglasjem ministra, pristojnega za zdravstvo.
(3) Za določitev metodoloških osnov statističnih raziskovanj in administrativnih zbirk podatkov je potrebno pridobiti predhodno mnenje SURS.
(4) Obrazce prijav, določene s tem zakonom, predpiše minister, pristojen za delo, v sodelovanju z zavodi in organi iz prejšnjih odstavkov.
X. NADZORSTVO
66. člen
(Nadzor nad izvajanjem zakona)
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja minister, pristojen za delo.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
67. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek poslovni subjekt in zasebnik, ki zaposluje delavce:
– če ne vloži prijave začetka poslovanja, prijave prenehanja poslovanja ali prijave spremembe v poslovanju poslovnega subjekta oziroma zasebnega delodajalca ali, če jo vloži po izteku predpisanega roka (prva alinea 57. člena);
– če ne vloži prijave v zavarovanje, odjave iz zavarovanja ali prijave spremembe med zavarovanjem ali, če jo vloži po izteku predpisanega roka (druga alinea 57. člena);
– če ne vloži prijave podatkov o ugotovljeni zavarovalni dobi in ugotovljenih plačah oziroma osnovah ter nadomestilih plač, ali če jo vloži po izteku predpisanega roka (tretja alinea 57. člena);
– če ne vloži prijave spremembe podatkov o zavarovalni dobi in plačah oziroma osnovah ter nadomestilih plač ali, če jo vloži po izteku predpisanega roka (četrta alinea 57. člena);
– če zavarovancu ne izroči kopije prijave v zavarovanje (deveti odstavek 23. člena);
– če v prijavah iz prejšnjih alinei tega odstavka sporoči napačne podatke;
– če ne popravi podatkov v roku iz 39. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 600.000 tolarjev se kaznuje zasebni delodajalec, ki zaposluje od enega do pet delavcev in stori prekršek iz prve, druge, pete ali šeste alinee prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 600.000 tolarjev se kaznuje za prekršek dajalec podatkov, ki pooblaščeni osebi zavoda pri preverjanju pravilnosti prijavljenih podatkov ne omogoči vpogleda v evidence, ki jih vodi po predpisih o evidencah na področju dela, registre in poslovno dokumentacijo po predpisih o računovodstvu in finančnem poslovanju.
(4) Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje samostojni zavezanec za prispevek, ki stori prekršek iz prve, druge ali šeste alinee prvega odstavka tega člena.
(5) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pri poslovnemu subjektu, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(6) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju s 63. členom tega zakona.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
68. člen
(Uporaba prejšnjih predpisov)
(1) Matična evidenca, ki je bila uvedena in vodena po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, se bo vodila dalje na način, ki ga določa ta zakon.
(2) Do izdaje izvršilnih predpisov iz 52. in 65. člena tega zakona se uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
(3) Lastnost zavarovanca se ugotavlja največ od 1. 4. 1992 dalje.
69. člen
(Vzpostavitev evidenc po tem zakonu)
Zavod mora vzpostaviti evidenco vseh podatkov po tem zakonu v roku treh let od uveljavitve tega zakona.
70. člen
(Prenehanje veljavnosti prejšnjih predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 45/95).
71. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 172-01/93-6/7
Ljubljana, dne 30. avgusta 2000.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
