Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Priloga III Načrt ukrepov v primeru pojava klasične prašičje kuge za Republiko Slovenijo Ta dokument vsebuje načrte ukrepov v primeru pojava klasične prašičje kuge, (v nadaljnjem besedilu: KPK), ki so bili izdelani za Republiko Slovenijo. Vsebina: 1. Zakonska podlaga 2. Finančne določbe 3. Shema delovanja služb v primeru izbruha KPK 4. Državno središče za nadzor bolezni 5. Nadzor na lokalni ravni 6. Strokovna (epizootiološka) skupina za KPK 7. Kadrovski viri 8. Stalna navodila 9. Diagnostični laboratoriji 10. Cepljenje v nujnih primerih 11. Programi za usposabljanje 12. Obveščanje in osveščenost o bolezni. 1. Zakonska podlaga 1.1. Zakonsko podlago za nadzor nad klasično prašičjo kugo predstavljajo: - zakon o veterinarstvu (ZVet, Uradni list RS, št. 82/94, 21/95, 16/96, 98/99, 101/99 in 8/00), - pravilnik o razvrstitvi živalskih kužnih bolezni, določitvi načina in postopka obveščanja ter določitvi laboratorijskih testov in metod (Uradni list RS, št. 34/96 in 54/96 - v nadaljnjem besedilu: pravilnik) in - navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje klasične prašičje kuge (Pestis suum) (Uradni list RS, št. 30/99 in 108/99 - v nadaljnjem besedilu: navodilo). 1.2. Zakonska podlaga za ukrepanje v primeru KPK: 1.2.1. Pokončevanje okuženih živali in tistih, ki so bile v stiku z njimi, ter plačilo odškodnine. Zakon o veterinarstvu in njegovi podzakonski predpisi dajejo ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister) pooblastila, da odredi pokončanje vseh prašičev na okuženem območju in njihovo neškodljivo uničenje. Republika Slovenija mora zagotoviti imetniku živali odškodnino za živali, ki so bile pokončane ali zaklane, ter za predmete in surovine, ki so bili poškodovani, uničeni ali pokvarjeni pri uresničevanju ukrepov za zatiranje kužnih bolezni, razen če se je bolezen pojavila pri uvozu ali med karanteno. 1.2.2. Obveščanje o sumu o KPK, veterinarsko-sanitarni ukrepi na okuženem gospodarstvu, uničevanje trupel, kontrola gibanja. Navodilo in pravilnik zahtevata od rejca živali, da ob sumu na KPK o tem nemudoma obvesti veterinarsko organizacijo, ki opravlja osnovno veterinarsko dejavnost, zagotovi zapiranje živine, omeji gibanje živali, odnašanje živalskih proizvodov in drugih predmetov, s katerimi bi se bolezen lahko prenesla, in zagotovi, da nihče od ljudi ne zapusti gospodarstva in da nihče ne prihaja na sumljivo gospodarstvo. Če pooblaščena veterinarska organizacija s kliničnim pregledom potrdi sum, da se je pojavila KPK, je dolžna poslati vzorce v preiskavo in v skladu s pravilnikom in navodilom: - odrediti zaporo okuženega gospodarstva, - odrediti označitev okuženega gospodarstva, - obvestiti pristojne. Veterinarski inšpektor odredi ukrepe v skladu z navodilom, vključno s pokončanjem živali ter neškodljivim odstranjevanjem živalskih trupel. 1.2.3. Določitev okuženega in ogroženega območja Navodilo določa, da veterinarski inšpektor po navodilih Državnega središča za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB) in strokovne skupine za KPK z odločbo določi meje okuženega območja s polmerom najmanj 3 km od vira okužbe in meje ogroženega območja s polmerom najmanj 10 km od vira okužbe in določa potrebne ukrepe, ki jih je na teh območjih potrebno izvesti. 1.2.4. Cepljenje V navodilu je predvideno, da v primeru nenadzorovanega širjenja bolezni minister lahko predpiše zaščitno cepljenje za KPK dovzetnih živali. 1.2.5. Pomoč policije Veterinarski inšpektorji imajo na podlagi ZVet pooblastilo, da v nujnih primerih zahtevajo pomoč policije in civilne zaščite. 2. Finančne določbe Iz proračuna Republike Slovenije se krijejo v skladu z določbami ZVet in navodila naslednji stroški: - za dodatno osebje, ki ga zaposli Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP), če je zaradi zatiranja bolezni to potrebno; - za manjšo opremo in potrošno blago, ki se uporablja pri zatiranju KPK; - za pokončanje, uničenje trupel in kontaminiranega materiala ter zdravstveno oskrbo; - za izplačila odškodnin; - za cepljenje v nujnih primerih. 3. Shema delovanja služb 3.1. Minister pooblašča na podlagi določb ZVet za vodenje strategije ukrepov, direktorja Veterinarske uprave RS (v nadaljnjem besedilu: VURS), ki je obenem tudi vodja DSNB. Ime in naslov središča: MKGP, Veterinarska uprava Republike Slovenije Parmova 53 1000 Ljubljana Telefon: +386 1 300 13 00 Telefax: +386 1 436 32 14 Elektronska pošta: vursŽgov.si V primeru izbruha bolezni bo središče usklajevalo državno strategijo po okvirnih navodilih direktorja VURS. Veterinarski inšpektor je odgovoren za nadzor KPK (okuženih gospodarstev in omejitev na ozemlju območne enote). Minister za kmetijstvo \/ Direktor Veterinarske uprave RS \/ Državno središče za nadzor bolezni - > Veterinarski inštitut (DSNB) Slovenije \/ Območna enota veterinarske inšpekcije \/ Območna enota Veterinarskega zavoda Slovenije Veterinarske organizacije - koncesionarji 4. Državno središče za nadzor bolezni Direktor VURS je ob podpori DSNB odgovoren za: - dajanje navodil lokalnim središčem za nadzor bolezni, - stike z diagnostičnimi laboratoriji, - pripravljanje finančnih določb za načrte ukrepov, - izvajanje programov usposabljanja in imenovanje osebja za programe usposabljanja, - izvajanje akcij za prosvetljevanje o bolezni, - usmerjanje državne strategije v primeru izbruha bolezni, - razporejanje osebja in sredstev v lokalna središča za nadzor bolezni, - določanje okuženih in ogroženih območij, - svetovanje v zvezi z zaprtjem mejnih prehodov, - naročanje cepiv in določanje območij cepljenja, - pogajanja o finančnih določbah v nujnih primerih za pokritje stroškov, povezanih z epizootijo, - stike z Ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj, Kmetijsko- gozdarsko zbornico in kmetijsko-pospeševalno službo ter mediji, - poročanje Mednarodnemu uradu za živalske kužne bolezni (OIE), - stike z Evropsko komisijo. 5. Nadzor na lokalni ravni 5.1. Za pripravljenost in nadzor KPK na lokalni ravni je odgovoren veterinarski inšpektor v sodelovanju z epizootiologom, ki deluje med drugim tudi v lokalnem središču za nadzor bolezni. Vsako lokalno središče vodi doktor veterinarske medicine, ki ga določi vodja DSNB. Vodja lokalnega središča je odgovoren vodji DSNB. Organiziranih je 13 območnih enot veterinarske inšpekcije in 9 območnih enot Veterinarskega zavoda Slovenije. 5.2. V primeru izbruha lahko direktor VURS ustanovi lokalno središče za nadzor bolezni na kraju izbruha bolezni. 5.3. Območne enote VURS so ustrezno opremljene, da se lahko nemudoma odzovejo na izbruh bolezni. Zaloge opreme bodo po potrebi dopolnjene iz osrednje zaloge. 5.4. V nujnih primerih se lahko nabavo nujne opreme s pogodbo uredi tudi prek zasebnih podjetij. 5.5. Odgovornosti območne enote veterinarske inšpekcije v skladu z zakonskimi pooblastili zajemajo: - ohranjanje osveščenosti o bolezni in pripravljenosti na njihovem ozemlju, - izvajanje aktivnosti za osveščanje o bolezni, - izvajanje vaj pripravljenosti na bolezen in sodelovanje v njih, - vzdrževanje povezave z Veterinarskim inštitutom Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VIS) za diagnostiko glede izročanja in prevoza vzorcev, - vzdrževanje povezave s policijo, kmetijskimi in trgovskimi organizacijami, sejmi, trgi, klavnicami in kafilerijami, - usmerjanje in izvajanje lokalne strategije nadzora v primeru izbruha bolezni, - pripravo epizootioloških raziskav skupaj s strokovno skupino za KPK in prevoz vzorcev v diagnostične laboratorije, - povezavo z državnim središčem za nadzor bolezni, da se določi obseg okuženih in ogroženih območij, - povezavo s policijo, da se osami okuženo gospodarstvo ter poskrbi za nadzor prometa in vseh oblik zbiranja, - nadzor nad omejitvijo gibanja in nad vsemi ostalimi ukrepi in postopki na okuženem gospodarstvu, vključno z ocenjevanjem, pokončanjem in uničenjem okuženih živali ter živali, ki so bile z njimi v stiku, - razkuževanje in čiščenje na okuženem gospodarstvu in drugod v okuženem in ogroženem območju, - urejanje odškodnin za lastnike živali, - nadzor v gospodarstvih z živino na okuženem in ogroženem območju; vsa gospodarstva, za katera se meni, da predstavljajo posebno tveganje, se pregleda v skladu s priporočili strokovne (epizootiološke) skupine, - pri izvajanju cepljenja v nujnih primerih aktiviranje izvajalcev cepljenja. 5.6. Tudi drugi organi imajo svoje odgovornosti v primeru izbruha. Policija, vojska, civilna zaščita - pomagajo pri zavarovanju okuženega gospodarstva in pri omejitvah gibanja. 5.7. V lokalnem središču za nadzor bolezni deluje: 3-5 doktorjev veterinarske medicine, 3-5 veterinarskih tehnikov, 5 administrativnih delavcev. Enote vodijo doktorji veterinarske medicine. V primeru izbruha bolezni lahko vodja središča v povezavi z DSNB aktivira tudi drugo osebje. Osebje je vedno pripravljeno za odziv na nujne primere. 5.8. Lokalna središča za nadzor bolezni zagotavljajo podporo strokovni skupini za KPK pri izvajanju preiskav in se povezujejo s to skupino, da določijo lokalno strategijo za nadzor bolezni. 6. Strokovna (epizootiološka) skupina za KPK 6.1. DSNB in VIS ustanovita posebno strokovno skupino, ki je sestavljena iz strokovnjakov, ki so posebej usposobljeni na področju epizootiologije. 6.2. Veterinarji z vsakega območja se na specialističnih tečajih v Sloveniji in tujini usposabljajo v vseh vidikih KPK s posebnim poudarkom na epizootiologiji. 6.3. V primeru pojava bolezni se strokovno skupino nemudoma mobilizira in pošlje na teren. Primarna naloga skupine je državnim in lokalnim središčem za nadzor bolezni priskrbeti popolno poročilo o pojavu, morebitnem izvoru in možnostih za širjenje bolezni. Skupaj z osebjem lokalnega središča zbirajo diagnostične vzorce, ki jih pošiljajo VIS, in če je tako odločeno, prek njega referenčnim laboratoriju za KPK v evropskih državah. Skupina bo svetovala tudi glede čiščenja in razkuževanja ter neškodljivega odstranjevanja trupel. 6.4. Člani strokovne skupine sodelujejo v programih usposabljanja za osebje po območnih enotah. 7. Kadrovski viri 7.1. DSNB vodi seznam oseb, ki jih je mogoče aktivirati v primeru pojava KPK. Strokovna skupina, ki ima izkušnje s postopki za zatiranje KPK (oziroma ima izkušnje s KPK), je naslednja: - specialist virološkega laboratorija VIS, - specialist oddelka za zdravstveno varstvo prašičev VIS, - specialist oddelka za pato-morfološko diagnostiko VIS, - epizootiolog VURS, - veterinarski inšpektor. 8. Stalna navodila Izvod delovnega priročnika za KPK za veterinarje bo izdelala Veterinarska uprava Republike Slovenije. 9. Diagnostični laboratoriji 9.1. Diagnostični laboratorij za KPK je: Veterinarski inštitut Slovenije Inštitut za mikrobiologijo in parazitologijo Enota za virologijo SI-1115 Ljubljana, Gerbičeva 60, p.p. 3425 9.2. Laboratorij lahko izvaja vso potrebno diagnostiko za KPK: - izolacija virusa KPK na celični kulturi PK-15, - dokazovanje nevtralizacijskih protiteles na celicah PK-15 z referenčnim virusom KPK Alfort/187, - dokazovanje celokupnih protiteles s testom ELISA, - dokazovanje antigena virusa KPK s testom ELISA, - dokazovanje virusne nukleinske kisline s testom RT-PCR, - določanje nukleotidnega zaporedja produktov RT-PCR (tipizacija virusa KPK), - laboratorij obvlada tudi diagnostiko Afriške prašičje kuge, ki je potrebna pri postavljanju diferencialne diagnoze (izvajanje diagnostike z inaktiviranimi, nekužnimi reagenti), - laboratorij od leta 1995 sodeluje v interlaboratorijski kontroli KPK, ki jo vsako leto izvaja Evropska unija. 9.3. Laboratorijske kapacitete Laboratorij še nima pooblastila za izvajanje celotne diagnostike KPK. Tedenske kapacitete za dokazovanje: - protiteles so: 5000-10 000 serumskih vzorcev; - izolacije virusa: 200 vzorcev; - dokazovanje virusnega antigena: 3000 vzorcev. Kapacitete veljajo samo v primeru, če se opusti vse ostalo delo, ki ga opravlja Enota za virologijo. Laboratorij lahko v primeru potrebe po večjem številu preiskav na KPK poskuša organizirati izvajanje diagnostike tudi v drugih laboratorijih VIS, ki opravljajo ELISA teste (Inštitut za zdravstveno varstvo prašičev). 10. Cepljenje v nujnih primerih 10.1. V Republiki Sloveniji se še izvaja cepljenje večjega dela populacije domačih prašičev s sevom K-lapiniziranega virusa KPK. Po prenehanju rutinskega cepljenja proti KPK se bo vakcinacija lahko uporabljala v skladu z določili navodila samo v nujnih primerih, ko obstaja nevarnost nenadzorovanega širjenja bolezni. V teh primerih je predvidena uporaba markirane (delecijske) vakcine. 10.2. Priročnik za izvedbo cepljenja bo pripravila Veterinarska uprava Republike Slovenije. 11. Programi usposabljanja 11.1. V okviru rednega izobraževanja veterinarjev VURS so v programu 2-krat letno izobraževanja glede zakonodaje, nadzora nad kužnimi boleznimi v državi in načrtov ukrepov v primeru pojava posebno nevarnih kužnih bolezni. 11.2. V programu je izpeljava simulacijske vaje izbruha KPK. 12. Obveščanje in osveščenost o bolezni - VIS vsako leto pripravlja predavanja/predstavitve; - VURS in VZS organizirata predavanja za prosvetljevanje imetnikov živali in drugih organizacij.