Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o izdelkih iz plemenitih kovin (ZIPleK)
Razglašam zakon o izdelkih iz plemenitih kovin (ZIPleK), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 14. septembra 2000.
Št. 001-22-188/00
Ljubljana, dne 22. septembra 2000.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O IZDELKIH IZ PLEMENITIH KOVIN (ZIPleK)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon določa tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati izdelki iz plemenitih kovin (v nadaljnjem besedilu: izdelki) v prometu, postopke ugotavljanja in potrjevanja skladnosti izdelkov, označevanje izdelkov, promet z izdelki in nadzorstvo nad izdelki.
Določbe tega zakona se nanašajo tudi na surovce in polizdelke iz plemenitih kovin, kot so granule, palice, ploščice, lističi, žice, trakovi in podobno.
2. člen
Izdelki smejo v promet samo, če ustrezajo predpisanim tehničnim zahtevam in če so preskušeni in označeni v skladu s tem zakonom.
3. člen
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. “plemenite kovine” so platina, zlato, paladij in srebro. Platina je najbolj plemenita, sledijo ji zlato, paladij in srebro;
2. “zlitina iz plemenite kovine” je trdna homogena zmes vsaj ene plemenite kovine z eno ali več drugimi kovinami;
3. “izdelki” so nakit, zlatarjevo, urarjevo ali srebrarjevo blago ali drugi izdelki, izdelani v celoti ali delno iz plemenitih kovin oziroma njihovih zlitin. Izdelki so popolni glede vseh svojih sestavnih kovinskih delov;
4. “čistina“ je masni delež določene plemenite kovine v skupni masi zlitine, izražen v tisočinkah;
5. “standardna stopnja čistine” je najnižji masni delež določene plemenite kovine v skupni masi zlitine, izražen v tisočinkah;
6. “prevleka iz plemenitih kovin” je prevleka oziroma plast iz plemenitih kovin, nanesena na vse dele izdelka s kemijskim, elektrokemijskim, mehanskim ali fizikalnim postopkom;
7. “lot” je zlitina iz plemenitih kovin, ki se sme uporabljati le za spajanje;
8. “surovec iz plemenite kovine” je kos plemenite kovine, namenjen za predelavo ali obdelavo;
9. “polizdelek iz plemenite kovine” je izdelek, namenjen za izdelavo finalnega izdelka;
10. “ingoti in granule iz plemenitih kovin” so kosi nepredelane oziroma neobdelane plemenite kovine;
11. “dobavitelj” je izdelovalec, izdelovalčev zastopnik oziroma uvoznik.
4. člen
Strokovne in z njimi povezane upravne naloge ter organizacijske naloge na področju izdelkov iz plemenitih kovin, določene s tem in z drugimi zakoni, opravlja Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad).
Poleg drugih nalog na področju izdelkov iz plemenitih kovin, določenih z zakonom, urad zlasti:
– sodeluje pri pripravi tehničnih in drugih predpisov, za katere je z zakonom določeno, da jih pristojni ministri izdajajo po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za izdelke iz plemenitih kovin (v nadaljnjem besedilu: minister);
– predlaga povezave z mednarodnimi organizacijami in tujimi organizacijami za področje izdelkov iz plemenitih kovin;
– sodeluje z mednarodnimi organizacijami in predstavlja v njih nacionalno službo za področje plemenitih kovin.
5. člen
Določbe tega zakona se ne nanašajo na:
1. izdelke, ki so namenjeni za izvoz,
2. izdelke, ki so začasno uvoženi kot vzorčni izdelki oziroma izdelki v razstavne namene,
3. izdelke, ki so popolnoma prevlečeni z emajlom, dragim kamenjem, biseri ali z drugimi nekovinskimi prevlekami,
4. izdelke iz neplemenitih kovin, ki so popolnoma prevlečeni s plemenitimi kovinami.
6. člen
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na označitev izdelkov, se ne nanašajo na:
1. izdelke iz platine, zlata in paladija, katerih masa je manjša od 1g, in izdelke iz srebra, katerih masa je manjša od 3 g, oziroma izdelke, ki so tako drobni ali občutljivi, da nanje iz tehničnih razlogov ni mogoče vtisniti ustrezne oznake,
2. dodatke na dragem kamenju, biserih ali drugih izdelkih, katerih masa oziroma vrednost plemenite kovine je neznatna,
3. glasbene instrumente ali dele glasbenih instrumentov, ki so izdelani iz plemenitih kovin,
4. izdelke oziroma predmete, ki so namenjeni za medicinske, dentalne, veterinarske, znanstvene in tehnične namene,
5. ingoti in granule iz plemenitih kovin, ki se uporabljajo v bančnem prometu, vključno z borznimi ploščicami,
6. kovance, ki so plačilno sredstvo v katerikoli državi, spominske kovance ali medalje, ki so izdelani iz plemenitih kovin,
7. surovce in polizdelke iz plemenitih kovin.
Za izdelke iz prejšnjega odstavka se izda potrdilo o skladnosti, katerega vsebino in obliko predpiše minister.
II. TEHNIČNE ZAHTEVE
7. člen
Izdelki morajo imeti eno od naslednjih standardnih stopenj čistine:
1. platinasti izdelki
999 tisočink (999/1000)
950 tisočink (950/1000)
900 tisočink (900/1000)
850 tisočink (850/1000)
2. zlati izdelki
999 tisočink (999/1000)
990 tisočink (990/1000)
916 tisočink (916/1000)
900 tisočink (900/1000)
840 tisočink (840/1000)
800 tisočink (800/1000)
750 tisočink (750/1000)
585 tisočink (585/1000)
500 tisočink (500/1000)
417 tisočink (417/1000)
375 tisočink (375/1000)
333 tisočink (333/1000)
3. paladijski izdelki
999 tisočink (999/1000)
950 tisočink (950/1000)
500 tisočink (500/1000)
4. srebrni izdelki
999 tisočink (999/1000)
925 tisočink (925/1000)
835 tisočink (835/1000)
800 tisočink (800/1000)
8. člen
Izdelki iz platine, katerih čistina je nižja od 850 tisočink (850/1000), izdelki iz zlata, katerih čistina je nižja od 333 tisočink (333/1000), izdelki iz paladija, katerih čistina je nižja od 500 tisočink (500/1000), in izdelki iz srebra, katerih čistina je nižja od 800 tisočink (800/1000), niso izdelki v smislu tega zakona.
9. člen
Če čistina izdelka presega posamezno, v 7. členu tega zakona določeno standardno stopnjo čistine, ne dosega pa naslednje standardne stopnje čistine višje stopnje, se šteje, da ima standardno stopnjo čistine nižje stopnje.
10. člen
Izdelki lahko vsebujejo tudi lot. Stopnja čistine lota mora biti enaka stopnji čistine izdelka.
Lot mora imeti eno od standardnih stopenj čistine iz 7. člena tega zakona.
11. člen
Izdelki lahko vsebujejo tudi neplemenite kovinske in nekovinske dele pod pogojem, da se ti jasno ločijo od plemenitega dela izdelka. Neplemeniti kovinski in nekovinski deli ne smejo biti prevlečeni s prevleko iz plemenite kovine, ki bi jim dajala videz plemenite kovine.
12. člen
Prevleka iz plemenite kovine mora biti najmanj iste čistine kot izdelek, ki je prevlečen. Poleg prevlek iz plemenitih kovin, določenih s tem zakonom, je dovoljena tudi rodijeva prevleka.
13. člen
Minister za predmete iz 10., 11. in 12. člena tega zakona predpiše podrobnejše tehnične zahteve, ki jim morajo ustrezati izdelki.
Minister lahko predpiše odstopanja od zahtev iz 10., 11. in 12. člena tega zakona, ki so posledica tehničnih razlogov.
III. UGOTAVLJANJE IN POTRJEVANJE SKLADNOSTI IZDELKOV
14. člen
Izdelovalec mora izdelek, preden ga da v promet, označiti s svojim znakom. Izdelke tujih izdelovalcev mora označiti s svojim znakom izdelovalčev zastopnik s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma uvoznik, ne glede na to, ali je izdelek že označen z znakom tujega izdelovalca.
Dobavitelj mora svoj znak registrirati pri uradu.
Dobavitelj ob registraciji svojega znaka (znak dobavitelja) navede način, na katerega bo zagotavljal skladnost svojih izdelkov in polizdelkov s predpisanimi zahtevami.
15. člen
Dobavitelj je dolžan zagotoviti skladnost izdelka s predpisanimi tehničnimi zahtevami, preden da izdelek v promet.
Dobavitelj lahko skladnost izdelkov s predpisi zagotavlja z vzdrževanjem predpisane tehnične dokumentacije ali s predložitvijo izdelkov uradu v preskus in označitev z oznako skladnosti.
Preskus in označitev izdelkov z oznako skladnosti izvaja laboratorij za preskus in označitev izdelkov iz plemenitih kovin, kot notranja organizacijska enota urada (v nadaljnjem besedilu: laboratorij).
Preden da izdelek v promet, mora dobavitelj izdelek označiti z znakom čistine.
16. člen
Dobavitelj lahko predloži izdelke v preskus in označitev z oznako skladnosti tudi pravni osebi, ki jo imenuje minister. Minister lahko imenuje le pravno osebo, katere usposobljenost je bila predhodno preverjena po pravilih akreditacije ali akreditaciji enakovrednih pravilih in ki izpolnjuje dodatne zahteve, ki se nanašajo na preskušanje in označevanje izdelkov.
Dodatne zahteve, ki se nanašajo na preskušanje in označevanje izdelkov, obsegajo predvsem analizne metode za preskušanje surovcev iz plemenitih kovin, polizdelkov iz plemenitih kovin, posameznih delov izdelkov in izdelkov glede ustreznosti čistine ter načine označevanja izdelkov.
Minister s predpisom natančneje določi dodatne zahteve iz prejšnjega odstavka in postopek imenovanja pravne osebe iz prvega odstavka tega člena.
17. člen
Dobavitelj, ki sam zagotavlja skladnost izdelkov s predpisi, je dolžan sistem zagotavljanja skladnosti izdelkov s predpisi opisati v tehnični dokumentaciji.
Tehnična dokumentacija iz prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj naslednje podatke, ki se nanašajo na:
– vrsto (platina, zlato, paladij, srebro) in čistine izdelkov,
– uporabo surovcev iz plemenitih kovin, polizdelkov iz plemenitih kovin in lotov, ki jih dobavijo dobavitelji s certificiranim sistemom kakovosti ali dobavitelji brez certificiranega sistema kakovosti, ali navedbo, da zlitine proizvaja dobavitelj sam,
– dobavo posameznih delov izdelkov (npr. zaponke, patente itd.) od dobaviteljev s certificiranim sistemom kakovosti ali od dobaviteljev brez certificiranega sistema kakovosti,
– navedbo standardnih analiznih metod, ki jih proizvajalec uporablja za preskušanje surovcev iz plemenitih kovin, polizdelkov iz plemenitih kovin, posameznih delov izdelkov ter izdelkov glede ustreznosti čistine, ter pogostnost preskušanj oziroma navedbo laboratorija, ki preskušanje izvaja,
– opis vseh postopkov za proizvodnjo izdelkov, ki vplivajo na čistino,
– opis drugih postopkov in metod, s katerimi proizvajalec dodatno zagotavlja kakovost svojega dela in skladnost svojih izdelkov s predpisi.
Sistem zagotavljanja skladnosti izdelkov s predpisi, tehnično dokumentacijo ter skladnost izdelkov s podatki v tehnični dokumentaciji preverja laboratorij ali pravna oseba iz 16. člena tega zakona. Preverjanje se lahko opravi tudi s preskušanjem ustreznosti čistine vzorcev končnih izdelkov v določenih časovnih presledkih.
Minister lahko predpiše podrobnejšo vsebino tehnične dokumentacije.
18. člen
V zahtevi za preskus in označitev z oznako skladnosti mora dobavitelj navesti število izdelkov, njihovo skupno maso in čistino zlitine.
Če laboratorij ali pravna oseba iz 16. člena tega zakona pri preskusu ugotovi, da ima predloženi izdelek standardno stopnjo čistine, ki je označena na izdelku, in da izpolnjuje tudi druge predpisane tehnične zahteve, ga označi z oznako skladnosti.
Če laboratorij ali pravna oseba iz 16. člena tega zakona pri preskusu ugotovi, da predloženi izdelek ne dosega na izdelku označene standardne stopnje čistine ali da ne izpolnjuje drugih predpisanih tehničnih zahtev, zavrne zahtevo za označitev z oznako skladnosti.
Na pisno zahtevo dobavitelja mora laboratorij ali pravna oseba iz 16. člena tega zakona, ki je opravila preskus izdelka, le-tega ponoviti z drugo kemijsko metodo. Ugotovitve ponovnega preskusa so dokončne.
IV. OZNAČEVANJE IZDELKOV
19. člen
Izdelki, ki so predelani in se je pri predelavi spremenila čistina zlitine, morajo biti ponovno označeni z znakom dobavitelja, znakom čistine ter oznako skladnosti.
Prenašanje vtisnjenega znaka z enega izdelka na drugega ni dovoljeno.
Ko je izdelek označen, ni več dovoljeno dodajati drugih dodatkov, ki jih ni mogoče jasno videti ali razločiti.
20. člen
Izdelki, ki so sestavljeni iz različnih zlitin ali različnih čistin iste plemenite kovine, pa med njimi ni jasno razpoznavne meje ali razlike, morajo imeti oznako čistine najmanj plemenite zlitine. Če je meja med zlitinami jasno razpoznavna, je lahko z oznako čistine označen vsak sestavni del, obvezno pa mora biti označen del iz najmanj plemenite zlitine.
Izdelki, ki so sestavljeni iz različnih zlitin različnih plemenitih kovin, pa med njimi ni jasno razpoznavne meje ali razlike, morajo imeti oznako čistine zlitine najmanj plemenite kovine. Če je meja jasno razpoznavna, je lahko z oznako čistine označen vsak sestavni del, obvezno pa mora biti označen del zlitine iz najmanj plemenite kovine.
Izdelki, ki so sestavljeni iz delov iz plemenitih kovin in delov iz drugih materialov, morajo imeti oznako čistine na delu iz plemenite kovine. Neplemeniti kovinski deli izdelka morajo biti označeni z oznako “metal“.
Izdelki so lahko prevlečeni s prevleko iz bolj plemenite kovine, kot je zlitina, iz katerih so izdelani. Pri tem morajo biti označeni z oznako čistine plemenite kovine, iz katere so izdelani.
21. člen
Minister predpiše postopek določitve in oblike znaka dobavitelja, postopek njegove registracije, obliko znakov za označevanje čistine, obliko oznake skladnosti ter način označevanja izdelkov.
V. PLAČEVANJE STROŠKOV
22. člen
Stroške preskušanja in označitve izdelkov ter stroške preverjanja sistema zagotavljanja skladnosti izdelkov s predpisi, preverjanja tehnične dokumentacije ter skladnosti izdelkov s podatki v tehnični dokumentaciji, plača dobavitelj.
Stroške pregledov iz prvega odstavka 28. člena tega zakona plača pravna oseba iz 16. člena tega zakona.
Višino in način plačevanja stroškov predpiše Vlada Republike Slovenije.
VI. PROMET Z IZDELKI
23. člen
Izdelki morajo biti v prodajalnah ločeni od drugega blaga.
V prostorih, kjer se izdelki prodajajo, morajo biti na vidnem mestu obešene slikovne podobe oznak skladnosti in znakov za označevanje čistine ter preglednica standardnih stopenj čistine plemenitih kovin iz 7. člena tega zakona. Kupcu izdelkov mora biti na voljo povečevalno steklo, s katerim je mogoče oznake na izdelku jasno videti in razločiti.
V prostorih, kjer se izdelki prodajajo, ni dovoljeno imeti izdelkov iz 2. točke 5. člena tega zakona.
VII. NADZORSTVO
24. člen
Urad opravlja nadzor nad izdelki v prometu. Nadzor nad izdelki v prometu obsega preverjanje izpolnjevanja predpisanih zahtev.
Nadzor iz prejšnjega odstavka izvaja posebna notranja organizacijska enota urada.
25. člen
Naloge nadzora nad izdelki v prometu opravljajo inšpektorji.
Inšpektor je lahko, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in pet let delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja.
Inšpektor, ki nima strokovnega izpita, mora opraviti strokovni izpit v roku šestih mesecev od dneva imenovanja za inšpektorja. Do takrat ne sme izdajati odločb, lahko pa opravlja dejanja v postopku pred izdajo odločbe.
Inšpektor lahko strokovni izpit opravlja največ dvakrat. Inšpektor, ki tudi drugič ne opravi strokovnega izpita za inšpektorja, se razreši. Z dnem razrešitve mu preneha delovno razmerje.
Inšpektor mora vsako četrto leto opraviti preizkus strokovne usposobljenosti. Vsak preizkus se lahko opravlja največ dvakrat. Inšpektor, ki ne opravi preizkusa strokovne usposobljenosti, mora ponovno opravljati strokovni izpit za inšpektorja.
Vsebino strokovnega izpita in preizkusa strokovne usposobljenosti inšpektorjev predpiše minister.
26. člen
Inšpektor ima pravico izdelke izločiti iz prometa in odrediti njihovo preskušanje v laboratoriju.
Če inšpektor ugotovi, da izdelek v prometu ni označen oziroma ni označen na predpisan način, izda odločbo, s katero prepove njegovo prodajo do odprave nepravilnosti.
Enako ravna urad, ko laboratorij ugotovi, da izdelek, ki je bil izločen iz prometa in za katerega je bilo odrejeno preskušanje, ni skladen s predpisanimi tehničnimi zahtevami.
Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri katerem se izvaja nadzor, je dolžan omogočiti inšpektorju nemoteno opravljanje nadzora, vključno z vstopom v prostore, v katerih se izdelki dajejo v promet ali hranijo, pripravljeni za promet.
Na zahtevo inšpektorja je dobavitelj, ki sam zagotavlja skladnost izdelkov, dolžan predložiti tehnično dokumentacijo.
Zoper odločbo iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za izdelke iz plemenitih kovin. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
27. člen
Urad v primeru hujših ali ponavljajočih kršitev dobavitelja iz 17. člena tega zakona izda odločbo, s katero odloči, da je dobavitelj dolžan vse svoje izdelke, ki jih še ni preskusil in označil, predložiti laboratoriju ali pravni osebi iz 16. člena tega zakona, zaradi ugotovitve skladnosti izdelkov s predpisi ter označitve z oznako skladnosti.
Dolžnost predložitve izdelkov laboratoriju ali pravni osebi iz 16. člena tega zakona zaradi ugotovitve skladnosti izdelka s predpisanimi zahtevami ter označitve z oznako skladnosti lahko traja največ šest mesecev. Pri svoji odločitvi urad upošteva naravo ugotovljenih pomanjkljivosti in njene posledice.
Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena je dopustna pritožba. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
28. člen
Urad izvaja pregled nad tistim delom pravnih oseb iz 16. člena tega zakona, na katerega se imenovanje nanaša.
Če urad ugotovi, da pravna oseba iz 16. člena tega zakona ne dela v skladu s predpisi ali ne izpolnjuje več zahtev za imenovanje, predlaga ministru razveljavitev odločbe o imenovanju.
29. člen
Inšpektor se izkaže s službeno izkaznico, ki jo izda direktor urada.
Minister predpiše način izvajanja nadzora ter vsebino in obliko službene izkaznice ter način evidence izdanih službenih izkaznic.
VIII. VELJAVNOST TUJIH OZNAK
30. člen
V Republiki Sloveniji ni treba ponovno označiti v tujini že označenih izdelkov, če so bili ti izdelki označeni skladno z mednarodnimi pogodbami, ki jih je sklenila Republika Slovenija.
Urad ima pravico priznati znake skladnosti na izdelkih, ki so bili označeni v tujini, skladno z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi, ki jih je sklenila ali k njim pristopila Republika Slovenija.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
31. člen
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se na kraju samem kaznuje za prekršek dobavitelj, ki ne izda potrdila o skladnosti iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se za prekršek na kraju samem kaznuje odgovorna oseba dobavitelja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se na kraju samem kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik, ki izdelkov v prodajalni ne loči od drugega blaga ali če v prostorih, kjer izdelke prodaja, na vidnem mestu ne obesi slikovnih podob oznak skladnosti, znakov za označevanje čistine in preglednice standardnih stopenj čistine plemenitih kovin iz 7. člena tega zakona ali če ne da na voljo povečevalnega stekla, s katerim je mogoče oznake na izdelku jasno videti in razločiti (23. člen).
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se za prekršek na kraju samem kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
32. člen
Za vsak izdelek, ki ga pravna oseba da v promet, in ni označen oziroma ni označen na predpisan način (2. člen, prvi odstavek 14. člena, četrti odstavek 15. člena ter 20. člen), se za prekršek na kraju samem kaznuje pravna oseba z denarno kaznijo 6.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo 4.000 tolarjev za vsak izdelek se za prekršek na kraju samem kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 3.000 tolarjev za vsak izdelek se za prekršek na kraju samem kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
33. člen
Z denarno kaznijo od 100.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki da v promet izdelke, ki niso skladni s predpisanimi tehničnimi zahtevami (2., 7., 10., 11., 12. člen in prvi odstavek 15. člena).
Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
34. člen
Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. ne registrira pri uradu znaka dobavitelja (drugi odstavek 14. člena),
2. prenese vtisnjeni znak z enega izdelka na drugega (drugi odstavek 19. člena),
3. po označitvi doda izdelku druge dodatke, ki jih ni jasno mogoče videti ali razločiti (tretji odstavek 19. člena),
4. inšpektorju ne dovoli nadzorstva ali ga pri tem ovira (četrti odstavek 26. člena),
5. na zahtevo inšpektorja ne predloži tehnične dokumentacije (peti odstavek 26. člena).
Z denarno kaznijo od 100.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
Minister izda predpise, za katere je pooblaščen s tem zakonom, najpozneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
36. člen
Do sprejetja predpisov na podlagi tega zakona veljajo oziroma se uporabljajo naslednji predpisi:
– pravilnik o tehničnih pogojih, ki jim morajo glede izdelave ustrezati predmeti iz plemenitih kovin (Uradni list SFRJ, št. 30/82 in 2/88),
– pravilnik o načinu preskušanja in žigosanja predmetov iz plemenitih kovin (Uradni list SFRJ, št. 30/82 in 2/88),
– pravilnik o tehničnih pogojih za preskušanje in žigosanje predmetov iz plemenitih kovin (Uradni list SFRJ, št. 23/88),
– pravilnik o stopnji čistote zlatih polizdelkov za predmete zobne protetike in načinu njihove kontrole (Uradni list SFRJ, št. 30/82),
– odredba o znaku proizvajalca (Uradni list RS, št. 17/97),
– pravilnik o uradnih izkaznicah delavcev, pooblaščenih za nadzor nad brezhibnostjo in žigosanjem predmetov iz plemenitih kovin (Uradni list RS, št. 23/97),
– uredba o stroških za preskušanje in žigosanje predmetov iz plemenitih kovin (Uradni list RS, št. 37/97),
– odredba o oblikah žigov za označevanje pravilne sestave in čistote predmetov iz plemenitih kovin in o načinu označevanja čistote na predmetih iz plemenitih kovin (Uradni list RS, št. 40/97).
37. člen
Izdelkov, ki so bili preskušeni in označeni pred uveljavitvijo tega zakona, ni treba ponovno preskusiti in označiti.
38. člen
Dobavitelj, ki je že registriral svoj znak v skladu z odredbo o znaku proizvajalca (Uradni list RS, št. 17/97), je dolžan v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona pisno obvestiti urad o načinu, na katerega bo zagotavljal skladnost svojih izdelkov s predpisanimi zahtevami.
Urad na podlagi pisnega obvestila dobavitelja izda odločbo o znaku dobavitelja po uradni dolžnosti.
Dobavitelj lahko zagotavlja skladnost izdelkov z vzdrževanjem predpisane tehnične dokumentacije na podlagi odločbe iz prejšnjega odstavka.
39. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se preneha uporabljati zakon o kontroli predmetov iz plemenitih kovin (Uradni list SFRJ, št. 59/81, 59/86, 20/89 in 9/90).
40. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 315-04/94-2/05
Ljubljana, dne 14. septembra 2000.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
