Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravstvo

Ta pravilnik se uporablja za sorte sveže paprike, vzgojene iz rodu Capsicum annum L., ki so v prometu.
Ta pravilnik se ne uporablja za papriko, namenjeno za industrijsko predelavo.
Paprika se po obliki deli v štiri komercialne tipe:
– paprika z izdolženimi plodovi,
– paprika s kvadratasto oblikovanimi plodovi (babura),
– paprika s kvadratasto koničastimi plodovi (babura),
– paprika s sploščenimi plodovi (paradižnikova paprika).

Paprika mora biti:
– nepoškodovana,
– zdrava (paprike, ki gnijejo ali se kvarijo, tako da niso primerne za uporabo, morajo biti izločene),
– čista (večinoma brez tujih vidnih delcev),
– sveža,
– brez škodljivcev in večinoma brez poškodb, ki bi jih povzročili škodljivci,
– lepo razvita,
– brez poškodb od zmrzali,
– brez nezaraslih poškodb,
– brez sončnih ožigov,
– s pecljem,
– suha (brez odvečne zunanje vlage),
– brez tujega vonja oziroma okusa,
– ustrezno razvita, da lahko prenese prevoz in rokovanje.

Paprika se uvršča v dva razreda:
– razred I in
– razred II.

V razred I se uvrsti paprika dobre kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika izpolnjuje še naslednje zahteve:
– razvoj, oblika, barva in stopnja zrelosti morajo biti tipične sorti ali komercialnemu tipu,
– biti mora čvrsta,
– biti mora praktično brezhibna,
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred I.
Pecelj je lahko rahlo poškodovan ali odrezan, vendar mora biti čašica cela.

V razred II se uvrsti paprika, ki izpolnjuje minimalne zahteve iz 2. člena tega pravilnika in zahteve glede velikosti in izenačenosti za razred II ter ne izpolnjuje zahtev za uvrstitev v razred I.
Paprika:
– lahko ima pomanjkljivosti v obliki in razvitosti,
– lahko ima sončne ožige ali rahle zarasle poškodbe, ki na posamezni papriki ne smejo biti daljše od 2 cm (pri podolgovatih oblikah) oziroma ne smejo presegati 1 cm2 površine posamezne paprike (poškodbe drugačnih oblik),
– lahko ima rahle suhe površinske poškodbe, ki na posamezni papriki skupaj ne presegajo dolžine 3 cm,
– je lahko manj čvrsta, vendar ne sme biti uvela,
– lahko ima poškodovan ali odrezan pecelj,
če to ne vpliva na kakovost in splošni izgled paprike oziroma vsebine pakiranja.

Velikost paprike se določi z izmero največjega premera zgornjega dela (širina), razen za paradižnikovo papriko, kjer se velikost določi z izmero največjega premera v ekvatorialnem prerezu.
Velikost paprike razreda I in razreda II ne sme biti manjša od:
– 30 mm, pri izdolženih plodovih,
– 40 mm, pri kvadratasto oblikovanih in kvadratasto koničastih plodovih,
– 55 mm, pri paradižnikovi papriki.
Pri kalibriranih paprikah razlika med največjo in najmanjšo papriko v isti enoti pakiranja ne sme presegati 20 mm.
Ne glede na določbi drugega in tretjega odstavka tega člena mora biti paprika tipa “peperoncini”, vzgojena iz posebnih sort Capsicum annum L. var. longum, daljša od 5 cm.

Vsaka enota pakiranja paprike razreda I lahko vsebuje največ 10% paprik (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev za razred I iz 4. člena tega pravilnika, vendar izpolnjujejo zahteve za razred II iz 5. člena tega pravilnika oziroma so v mejah dovoljenih odstopanj za razred I.
Vsaka enota pakiranja paprike razreda II lahko vsebuje največ 10% paprik (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev za razred II iz 5. člena tega pravilnika oziroma minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika, vendar paprike ne smejo biti gnile ali kako drugače neprimerne za uživanje.

Vsaka enota pakiranja paprike razreda I lahko vsebuje največ 10% paprik (po številu oziroma masi), ki od označene velikosti navzgor ali navzdol odstopajo za največ 5 mm. V okviru teh 10% ne sme biti več kot 5% paprik, ki ne ustrezajo najmanjši zahtevani velikosti.
Vsaka enota pakiranja paprike razreda II lahko vsebuje največ:
– 10% paprik (po številu oziroma masi), ki od označene velikosti navzgor ali navzdol odstopajo za največ 5 mm (za kalibrirano papriko). V okviru teh 10% ne sme biti več kot 5% paprik, ki ne ustrezajo najmanjši zahtevani velikosti,
– 5% paprik (po številu oziroma masi), ki so za največ 5 mm manjše od najmanjše zahtevane velikosti.

Vsaka enota pakiranja paprike razreda I in razreda II lahko vsebuje le paprike istega porekla, sorte ali komercialnega tipa, kakovosti in, če je paprika kalibrirana, tudi iste velikosti. Vsaka enota pakiranja paprike razreda I lahko vsebuje le paprike iste zrelosti in obarvanosti.
Ne glede na prejšnji odstavek so lahko v vsaki enoti pakiranja paprike različnih barv, če je paprika istega porekla, sorte ali komercialnega tipa, kakovosti in velikosti in če je paprika kalibrirana ter je v enoti pakiranja enako število paprik iste barve.
Enote pakiranja paprike z največjo težo 1 kg morajo biti izenačene le glede porekla in kakovostnega razreda, razen pri prometu paprik različnih barv, ki morajo biti izenačene le glede kakovostnega razreda.
Pri kalibriranih paprikah morajo biti paprike z izdolženimi plodovi izenačene tudi po dolžini.
Vidni del vsebine vsake enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

Paprike morajo biti pakirane tako, da so ustrezno zaščitene pred zunanjimi vplivi.
V enoti pakiranja ne sme biti tujih snovi.

Na vsaki enoti pakiranja morajo biti na isti zunanji strani čitljivo in neizbrisljivo označene:
– vrsta (“paprika”) in, če vsebina embalaže ni vidna od zunaj, tudi barva,
– komercialni tip (“izdolžena”, “kvadratasta”, “kvadratasto koničasta” ali “paradižnikova”) ali ime sorte, če vsebina embalaže ni vidna od zunaj,
– označba “peperoncini” ali ekvivalentna označba (samo za papriko tipa “peperoncini”),
– poreklo (območje oziroma država pridelave),
– ime in naslov oziroma firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki papriko pakira; v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca,
– država izvora ali področje porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla paprike,
– prodajne označbe:
– razred,
– velikost (če je kalibrirana), izražena kot najmanjša in največja velikost ali označba “nekalibrirana”, če velikost ni izmerjena,
– neto teža ali število paprik.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2001.
S 1. januarjem 2001 se prenehajo uporabljati določbe pravilnika o kakovosti sadja, vrtnin in gob (Uradni list SFRJ, št. 29/79, 53/87 in 37/88 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99 in 71/00), ki se nanašajo na kakovost paprike.