Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravstvo

Ta pravilnik se uporablja za sorte sveže:
– solate, vzgojene iz rodov Lactuca sativa L. var. capitata L. (mehkolistne in krhkolistne solate), Lactuca sativa L. var. longifolia lam. (vezivka) in za njune križance, ki so v prometu,
– kodrolistne endivije, vzgojene iz rodu Cichorium endivia L. var. crispa Lam, ki so v prometu,
– endivije eskariol, vzgojene iz rodu Cichorium endivia L. var. latifolia Lam., ki so v prometu.
Ta pravilnik se ne uporablja za solato rezivko in solato berivko ter za solato, kodrolistno endivijo in endivijo eskariol, namenjeno za industrijsko predelavo.

Solata in endivija:
– morata biti nepoškodovani,
– morata biti zdravi (solata ali endivija, ki gnije ali se kvari, tako da ni primerna za uporabo, mora biti izločena),
– morata biti sveži,
– morata biti neuveli,
– morata biti čisti in obrezani (brez listov, ki so umazani od prsti ali drugega rastnega substrata),
– morata imeti korenine odrezane blizu osnove zunanjih listov,
– morata biti večinoma brez tujih vidnih delcev,
– morata biti brez škodljivcev,
– morata biti večinoma brez poškodb zaradi škodljivcev,
– ne smeta uhajati v cvet,
– morata biti suhi (brez zunanje vlage),
– morata biti brez tujega vonja oziroma okusa,
– morata biti ustrezno razviti, da lahko preneseta prevoz in rokovanje.
Solata je lahko rdečkasto razbarvana, če je to razbarvanje posledica nizkih temperatur med rastjo, razen če to močno vpliva na videz solate.

Solata in endivija se uvrščata v dva razreda:
– razred I in
– razred II.

V razred I se uvrstita solata in endivija dobre kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika izpolnjujeta še naslednje zahteve:
– imeti morata tipične lastnosti (predvsem barvo) sorte ali tipa,
– biti morata lepo oblikovani,
– biti morata čvrsti (razen solate, ki je gojena v zavarovanih prostorih),
– biti morata brez poškodb ali znakov propadanja, zaradi katerih bi bila užitnost zmanjšana,
– biti morata brez poškodb od zmrzali,
– solata mora imeti en, dobro razvit in oblikovan srček, razen pri glavnatih solatah in vezivkah, gojenih v zavarovanem prostoru, kjer je lahko srček slabše razvit,
– osrednji del kodrolistne endivije in endivije eskariol mora biti rumen,
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred I.

V razred II se uvrstita solata in endivija, ki izpolnjujeta minimalne zahteve iz 2. člena tega pravilnika in zahteve glede velikosti in izenačenosti za razred II ter ne izpolnjujeta zahtev za razred I.
Solata in endivija morata biti:
– razmeroma dobro oblikovani,
– brez poškodb ali znakov propadanja, zaradi katerih bi bila resno zmanjšana užitnost.
Solata in endivije lahko:
– imata majhen srček, razen glavnate solate in vezivke, ki se pridelujeta v zavarovanih prostorih, ki sta lahko brez srčka,
– kažeta rahle znake razbarvanosti,
– imata rahle sledi poškodb od insektov.

Velikost solate in endivije se določi s tehtanjem.
Najmanjša teža za solato in endivija razreda I in razreda II:

---------------------------------------------------------------------
                             pridelana              pridelana v
                             na prostem         zavarovanih prostorih
---------------------------------------------------------------------
Mehkolistna solata           150 g                100 g
---------------------------------------------------------------------
Krhkolista solata            300 g                200 g
---------------------------------------------------------------------
Kodrolistna endivija in 
endivija eskariol            200 g                150 g
---------------------------------------------------------------------

Vsaka enota pakiranja solate ali endivije razreda I lahko vsebuje največ 10% (po številu) solat ali endivij, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred I iz 4. člena tega pravilnika, vendar izpolnjujejo zahteve za razred II iz 5. člena tega pravilnika oziroma so v mejah dovoljenih odstopanj za razred II.
Vsaka enota pakiranja solate ali endivije razreda II lahko vsebuje največ 10% (po številu) solat ali endivij, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred II iz 5. člena tega pravilnika oziroma minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika, vendar solat in endivije ne smejo biti gnile ali kako drugače neprimerne za uživanje.

Vsaka enota pakiranja solate ali endivije lahko vsebuje največ 10% (po številu) solat ali endivij, ki ne izpolnjujejo zahtev glede velikosti, vendar lahko solate ali endivije odstopajo od najmanjše velikosti za največ 10% (navzgor ali navzdol).

Vsaka enota pakiranja solate ali endivije razreda I in razreda II lahko vsebuje le solato ali endivijo istega porekla, sorte, kakovosti in velikosti.
V isti enoti pakiranja solate razreda I in razreda II razlika med največjo in najmanjšo solato ne sme presegati:
– 40 g, za solato, ki je lažja od 150 g,
– 100 g, za solato, katere teža je med 150 g in 300 g,
– 150 g za solato, katere teža je med 300 g in 450 g,
– 300 g za solato, katere teža je večja od 450 g.
V isti enoti pakiranja kodrolistne endivije in endivije eskariol razreda I in razreda II razlika med največjo in najmanjšo endivijo ne sme presegati:
– 150 g, za na prostem gojeno endivijo,
– 100 g, za endivijo, gojeno v zavarovanih prostorih.
Vidni del vsebine vsake enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

Solata in endivija morata biti pakirani v vrstah, v največ v treh plasteh.
Če so solate in endivije pakirane v dveh plasteh, morajo biti položene ena nasproti drugi, razen če so ustrezno zavarovane ali ločene. Če so solate in endivije pakirane v treh plasteh, morajo biti v dveh plasteh položeni ena nasproti drugi. Eskariol endivije se lahko pakirajo ena nasproti drugi ali ravno položene na podlago. Vezivka se lahko pakira ravno položena na podlago.
Solata in endivija morata biti pakirani tako, da sta ustrezno zavarovani pred zunanjimi vplivi.
V vsaki enoti pakiranja solate in endivije je potrebno upoštevati zahteve glede velikosti in zahteve glede embalaže. Med solatami ali endivijami ne sme biti praznih prostorov, vendar ne smejo biti pomečkane. Solate in endivije je potrebno ustrezno ločiti od dna, daljših stranic in pokrova embalaže.
V enoti pakiranja ne sme biti tujih snovi (npr. odtrgani ali odpadli listi in deli stebla).

Na vsaki enoti pakiranja morajo biti na isti zunanji strani čitljivo in neizbrisljivo označene:
– vrsta (“solata”) oziroma (“mehkolistna solata”, “krhkolistna solata”, “vezivka”, “kodrolistna endivija”, “solata kristalka”, “solata ledenka” ali “endivija eskariol”), če vsebina embalaže ni vidna od zunaj,
– označba “gojeno v zavarovanih prostorih”, če je bila solata ali endivija gojena v zavarovanih prostorih,
– poreklo (območje oziroma država pridelave),
– ime in naslov oziroma firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki solato ali endivijo pakira; v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca,
– država izvora ali področje porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla solate ali endivije,
– prodajne označbe:
– razred,
– velikost, izražena z najmanjšo težo posamezne solate ali endivije ali s številom.
Na enoti pakiranja se lahko označi tudi sorta in neto teža.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2001.
S 1. januarjem 2001 se prenehajo uporabljati določbe pravilnika o kakovosti sadja, vrtnin in gob (Uradni list SFRJ, št. 29/79, 53/87 in 37/88 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99 in 71/00), ki se nanašajo na kakovost solate in endivije.