Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravstvo

Ta pravilnik se uporablja za sorte svežega kivija, vzgojene iz rodov Actinidia chinensis (Planch.) in Actinidia deliciosa (A. Chev., C.F., Liang in A.R.Ferguson), ki je v prometu.
Ta pravilnik se ne uporablja za kivi, namenjen za industrijsko predelavo.

Kivi mora biti:
– cel in brez peclja,
– zdrav (kiviji, ki so gnili ali se kvarijo, tako da niso primerni za uživanje, morajo biti izločeni),
– čist (brez vidnih tujih snovi),
– čvrst (ne sme biti mehak, uvel, naguban ali prepojen z vodo),
– pravilno oblikovan (dvojni ali večkratni kiviji morajo biti izločeni),
– brez škodljivcev,
– brez poškodb zaradi škodljivcev,
– suh (brez zunanje vlage),
– brez tujega vonja oziroma okusa,
– ustrezno razvit, da lahko prenese prevoz in rokovanje in mora ob obiranju doseči stopnjo zrelosti najmanj 6,2%, določeno z Brixovim testom.

Kivi se uvršča v tri razrede:
– razred ekstra,
– razred I in
– razred II.

V razred ekstra se uvrsti kivi odlične kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika izpolnjuje še naslednje zahteve:
– oblika, razvoj in obarvanost kivija morajo biti sortno značilne,
– meso mora biti popolnoma zdravo,
– kivi mora biti brez pomanjkljivosti, razen neznatnih površinskih znakov propadanja, če to ne vpliva na kakovost in splošni videz kivija oziroma vsebine pakiranja,
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred ekstra.

V razred I se uvrsti kivi dobre kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika izpolnjuje še naslednje zahteve:
– biti mora čvrst,
– oblika, razvoj in obarvanost kivija morajo biti sortno značilne,
– meso mora biti popolnoma zdravo,
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred I.
Kivi lahko ima:
– manjše napake v obliki, vendar ne sme biti nepravilno izbočen ali nepravilno oblikovan,
– manjše napake v obarvanosti,
– poškodbe kožice, če površina poškodb posameznega kivija ne presega 1 cm2,
– manjše “Hayward šive” v obliki podolžnih brazd, vendar ne sme imeti izrastkov,
če to ne vpliva na splošen izgled kivija, njegovo kakovost, skladiščno sposobnost in izgled vsebine pakiranja.

V razred II se uvrsti kivi, ki izpolnjuje minimalne zahteve iz 2. člena tega pravilnika in zahteve glede velikosti in izenačenosti za razred II ter ne izpolnjuje zahtev za razred ekstra ali razred I.
Kivi mora biti razmeroma čvrst, meso pa ne sme imeti večjih pomanjkljivosti.
Kivi lahko ima:
– napake v obliki,
– napake v obarvanosti,
– poškodbe kožice (manjše zaceljene vreznine ali brazgotinasto oziroma opraskano tkivo), če skupna površina poškodb posameznega kivija ne presega 2 cm2,
– več izrazitejših “Haywardovih šivov” z rahlo izbočenostjo,
– več napak z manjšimi izrastki zaradi stika z žično oporo,
– manjše odtiske oziroma rahle mehanske poškodbe,
če to ne vpliva na splošen izgled kivija, njegovo kakovost, skladiščno sposobnost in izgled vsebine pakiranja.

Velikost kivija se določi s tehtanjem.
Velikost kivija mora biti najmanj:
– 90 gramov za razred ekstra,
– 70 gramov za razred I in
– 65 gramov za razred II.

Vsaka enota pakiranja kivija razreda ekstra lahko vsebuje največ 5% kivija (po številu oziroma velikosti), ki ne izpolnjuje zahtev za razred ekstra iz 4. člena tega pravilnika, vendar izpolnjuje zahteve za razred I iz 5. člena tega pravilnika oziroma je v mejah dovoljenih odstopanj za razred I.
Vsaka enota pakiranja kivija razreda I lahko vsebuje največ 10% kivija (po številu oziroma velikosti), ki ne izpolnjuje zahtev za razred I iz 5. člena tega pravilnika, vendar izpolnjuje zahteve za razred II iz 6. člena tega pravilnika oziroma je v mejah dovoljenih odstopanj za razred II.
Vsaka enota pakiranja kivija razreda II lahko vsebuje največ 10% kivija (po številu oziroma velikosti), ki ne izpolnjuje zahtev za razred II iz 6. člena tega pravilnika oziroma minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika, vendar kivi ne sme:
– biti gnil,
– imeti izrazitih poškodb,
– biti pokvarjen, tako da ni primeren za uživanje.

Vsaka enota pakiranja kivija razreda ekstra, razreda I ali razreda II lahko vsebuje največ 10% kivija (po številu oziroma velikosti), ki ne izpolnjuje zahtev najmanjše velikosti iz 7. člena tega pravilnika, vendar mora kivi ustrezati velikosti neposredno pod ali nad tisto, ki je označena na enoti pakiranja, velikost najmanjših kivijev pa v razredu ekstra ne sme biti manjša od 85 gramov, v razredu I ne sme biti manjša od 67 gramov in v razredu II ne sme biti manjša od 62 gramov.

V vsaki enoti pakiranja morajo biti plodovi kivija istega porekla, sorte in kakovosti.
Razlika v velikosti med največjim in najmanjšim kivijem v enoti pakiranja ne sme presegati:
– 15 g, če kiviji tehtajo manj kot 85 gramov,
– 20 g, če kiviji tehtajo od 85 gramov do 120 gramov,
– 30 g, če kiviji tehtajo 120 gramov in več.
Vidni del vsebine enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

Kivi mora biti pakiran tako, da je ustrezno zaščiten pred zunanjimi vplivi.
V razredu ekstra mora biti kivi pakiran v vložke, tako da so posamezni kiviji ločeni drug od drugega in vedno v enem sloju.
V enoti pakiranja ne sme biti tujih snovi.

Na vsaki enoti pakiranja kivija morajo biti na isti zunanji strani čitljivo in neizbrisljivo označene:
– vrsta (“kivi”),
– poreklo (območje oziroma država pridelave),
– ime in naslov oziroma firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki kivi pakira; v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca,
– država izvora ali porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla kivija,
– prodajne označbe:
– razred,
– velikost (najmanjša in največja velikost), če kivi ni pakiran v vložke oziroma
– število, če je kivi pakiran v vložke.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2001.