Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravstvo

Ta pravilnik se uporablja za sorte svežih marelic, vzgojenih iz roda Prunus armeniaca L., ki so v prometu.
Ta pravilnik se ne uporablja za marelice, namenjene za industrijsko predelavo.

Marelice morajo biti:
– nepoškodovane,
– zdrave (marelice, ki so zaradi pojava gnilobe ali poškodb neprimerne za uživanje, morajo biti izločene),
– čiste (brez vsake vidne tuje snovi),
– brez škodljivcev in brez poškodb, ki bi jih povzročili škodljivci,
– suhe (brez zunanje vlage),
– brez tujega vonja oziroma okusa,
– ustrezno razvite, da lahko nadaljujejo proces zorenja in dosežejo stopnjo zrelosti, značilno za posamezno sorto ter prenesejo prevoz in rokovanje.

Marelice se uvrščajo v tri razrede:
– razred ekstra,
– razred I in
– razred II.

V razred ekstra se uvrstijo marelice odlične kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika izpolnjujejo še naslednje zahteve:
– oblika, razvitost in obarvanost morajo biti sortno značilne (glede na pridelovalno območje),
– meso mora biti popolnoma zdravo,
– biti morajo brez poškodb, razen neznatnih površinskih poškodb, če se s tem ne zmanjšajo kakovost, skladiščna sposobnost in splošni videz marelic oziroma vsebine pakiranja,
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred ekstra.

V razred I se razvrstijo marelice dobre kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika izpolnjujejo še naslednje zahteve:
– oblika, razvitost in obarvanost morajo biti sortno značilne (glede na pridelovalno območje),
– meso mora biti popolnoma zdravo,
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred I.
Marelice lahko imajo:
– neznatne pomanjkljivosti v obliki ali razvoju,
– neznatne pomanjkljivosti v obarvanosti,
– manjše odrgnine,
– neznatne ožige,
– na kožici pomanjkljivosti podolgovatih oblik, ki so lahko na posamezni marelici dolge največ 1 cm, pomanjkljivosti drugačnih oblik pa ne smejo presegati 0,5 cm2 površine posamezne marelice, če to ne vpliva na splošen izgled marelic, njihovo kakovost, skladiščno sposobnost in izgled vsebine pakiranja.

V razred II se razvrstijo marelice, ki izpolnjujejo minimalne zahteve iz 2. člena tega pravilnika in zahteve glede velikosti in izenačenosti za razred II ter ne izpolnjujejo zahtev za uvrstitev v razred ekstra ali razred I.
Marelice lahko imajo pomanjkljivosti podolgovate oblike, ki na posamezni marelici ne smejo biti daljše od 2 cm, pomanjkljivosti drugačnih oblik pa ne smejo presegati 1 cm2 površine posamezne marelice, če to ne vpliva na splošen izgled marelic, njihovo kakovost, skladiščno sposobnost in izgled vsebine pakiranja.

Velikost marelice se določi z izmero največjega premera ekvatorialnega dela. Sortiranje po velikosti je obvezno za marelice razreda ekstra in razreda I.
Minimalne velikosti marelic po razredih so:

Razred:                           minimalna velikost (mm)
ekstra                                   35
I. in II. (kalibrirano)                  30
II. (nekalibrirano)                      30

Vsaka enota pakiranja marelic razreda ekstra lahko vsebuje največ 5% marelic (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev za razred ekstra iz 4. člena tega pravilnika, vendar izpolnjujejo zahteve za razred I iz 5. člena tega pravilnika oziroma so v mejah dovoljenih odstopanj za razred I.
Vsaka enota pakiranja marelic razreda I lahko vsebuje največ 10% marelic (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev za razred I iz 5. člena tega pravilnika, vendar izpolnjujejo zahteve za razred II iz 6. člena tega pravilnika oziroma so v mejah dovoljenih odstopanj za razred II.
Vsaka enota pakiranja marelic razreda II lahko vsebuje največ 10% marelic (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev za razred II iz 6. člena tega pravilnika oziroma minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika, vendar marelice ne smejo:
– biti gnile,
– imeti izrazitih odtiskov ali poškodb, tako da niso primerne za uživanje.

Vsaka enota pakiranja marelic razreda ekstra, razreda I ali razreda II lahko vsebuje največ 10% marelic (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev velikosti iz 7. člena, vendar njihova velikost ne sme biti manjša od:
– 30 mm, za razred ekstra,
– 20 mm, za razred I in razred II (kalibrirano).
Vsaka enota pakiranja razreda ekstra, razreda I ali razreda II lahko vsebuje največ 10% marelic (po številu oziroma masi), ki so za največ 3 mm večje ali manjše od velikosti označene na enoti pakiranja.

V vsaki enoti pakiranja marelic razreda ekstra, razreda I in razreda II so lahko le marelice istega porekla, sorte, kakovosti in velikosti (kjer je sortiranje po velikosti obvezno). V vsaki enoti pakiranja marelic razreda ekstra so lahko le marelice iste obarvanosti.
Vidni del vsebine vsake enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.
Materiali, ki se uporabljajo v notranjosti embalaže morajo biti novi, čisti in ne smejo povzročati zunanjih ali notranjih sprememb marelic. Uporaba materialov, ki nosijo trgovske oznake (npr. etikete, žigi), je dovoljena, če se pri tisku in lepljenju uporabljajo nestrupena barvila in lepila.
V enoti pakiranja ne sme biti tujih snovi.
Marelice so lahko pakirane:
– v majhni embalaži (z vsebino do 2 kg neto),
– zložene v enega ali več vložkov, tako da so marelice med seboj ločene,
– v razsutem stanju (le marelice razreda I in razreda II).

Marelice morajo biti pakirane tako, da so ustrezno zaščitene pred zunanjimi vplivi.
V enoti pakiranja ne sme biti tujih snovi.
Marelice so lahko pakirane:
– v majhni embalaži (z vsebino do 2 kg neto),
– zložene v enega ali več vložkov, tako da so marelice med seboj ločene,
– v razsutem stanju (le marelice razreda I in razreda II).

Na vsaki enoti pakiranja morajo biti na isti zunanji strani čitljivo in neizbrisljivo označene:
– vrsta (“marelice”),
– sorta (označitev sorte je obvezna le pri razredu ekstra in razredu I),
– poreklo (območje oziroma država pridelave),
– ime in naslov oziroma firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki marelice pakira; v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca,
– država izvora ali področje porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla marelic,
– prodajne označbe (razred in velikost, izražena z najmanjšim in največjim premerom, če so marelice sortirane po velikosti).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2001.
S 1. januarjem 2001 se prenehajo uporabljati določbe pravilnika o kakovosti sadja, vrtnin in gob (Uradni list SFRJ, št. 29/79, 53/87, 37/88 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99 in 71/00), ki se nanašajo na kakovost marelic.