Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravstvo

Ta pravilnik se uporablja za sorte svežega korenčka, vzgojene iz rodu Daucus carota L., ki so v prometu.
Pravilnik se ne uporablja za korenček, namenjen za industrijsko predelavo.

Korenček mora biti:
– nepoškodovan,
– zdrav (korenček, ki gnije ali se kvari, tako da ni primeren za uporabo, mora biti izključen),
– čist (brez vidnih tujih snovi in brez odvečne zemlje in nečistoče),
– neolesenel,
– čvrst,
– brez škodljivcev in brez poškodb, ki bi jih povzročili škodljivci,
– brez odganjanja cvetnega stebla,
– suh (brez zunanje vlage),
– brez tujega vonja oziroma okusa,
– ustrezno razvit, da lahko prenese transport in rokovanje.

Korenček se uvršča v tri razrede:
– razred ekstra,
– razred I in
– razred II.

V razred ekstra se uvrsti korenček odlične kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika izpolnjuje še naslednje zahteve:
– biti mora nepoškodovan,
– biti mora gladek,
– biti mora svež,
– biti mora pravilnih oblik in brez rež,
– biti mora opran,
– biti mora brez mehanskih poškodb in razpok in brez poškodb, ki bi nastale zaradi mraza,
– imeti mora sortno značilne lastnosti (zeleni ali škrlatni vrhovi niso dovoljeni),
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred ekstra.

V razred I se uvrsti korenček dobre kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika izpolnjuje še naslednje zahteve:
– biti mora nepoškodovan,
– biti mora svež,
– imeti mora sortno značilne lastnosti,
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred I.
Korenček lahko ima:
– manjše pomanjkljivosti v obliki,
– manjše pomanjkljivosti v obarvanosti,
– manjše zaceljene razpoke,
– manjše razpoke in reže,
– zelene ali škrlatne vrhove, ki so na posameznem korenčku lahko dolgi največ 1 cm (za korenček dolžine do 10 cm) oziroma največ 2 cm (za korenček dolžine nad 10 cm),
če to ne vpliva na splošen izgled korenčka, njegovo kakovost, skladiščno sposobnost in izgled vsebine pakiranja.

V razred II se uvrsti korenček, ki izpolnjuje minimalne zahteve iz 2. člena tega pravilnika in zahteve glede velikosti in izenačenosti za razred II ter ne izpolnjuje zahtev za uvrstitev v razred ekstra ali razred I.
Korenček lahko ima:
– pomanjkljivosti v obliki in obarvanosti,
– zaceljene razpoke, ki ne segajo do sredice,
– razpoke in reže,
– zelene ali škrlatne vrhove, ki so na posameznem korenčku lahko dolgi največ 2 cm (za korenček dolžine do 10 cm) oziroma največ 3 cm (za korenček dolžine nad 10 cm).

Velikost korenčka se določi z izmero največjega premera ekvatorialnega dela ali s tehtanjem korenčka (brez listja).
Velikosti korenčka:
a) zgodnje sorte korenčka (kjer rast ni bila ustavljena) in sorte z malimi koreni:
– premer korenov mora biti od 10 mm do 40 mm, če se velikost določa z izmero premera,
– teža korenov mora biti od 8 gramov do 150 gramov, če se velikost določa s tehtanjem,
b) sorte korenčka glavnega posevka in sorte z debelimi koreni:
– premer korenov ne sme biti manjši od 20 mm, če se velikost določa z izmero premera,
– teža korenov ne sme biti manjša od 50 gramov, če se velikost določa s tehtanjem.
Koreni, uvrščeni v ekstra razred, ne smejo biti debelejši od 45 mm, če se velikost določa z izmero premera, in ne težji od 200 gramov, če se velikost določa s tehtanjem.

Vsaka enota pakiranja korenčka razreda ekstra lahko vsebuje:
– največ 5% (po teži) korenčka, ki ne izpolnjuje zahtev za razred ekstra iz 4. člena tega pravilnika, vendar izpolnjuje zahteve za razred I iz 5. člena tega pravilnika oziroma je v mejah dovoljenih odstopanj za razred I,
– največ 5% (po teži) korenčka, ki ima na vrhu korenov rahle zelene ali škrlatne sledi.
Vsaka enota pakiranja korenčka razreda I lahko vsebuje:
– največ 10% (po teži) korenčka, ki ne izpolnjuje zahtev za razred I iz 5. člena tega pravilnika, vendar izpolnjuje zahteve za razred II iz 6. člena tega pravilnika oziroma je v mejah dovoljenih odstopanj za razred II,
– največ 10% (po teži) korenčka z zlomljenimi koreni oziroma koreni brez konice.
Vsaka enota pakiranja korenčka razreda I lahko vsebuje:
– največ 10% (po teži) korenčka, ki ne izpolnjuje zahtev za razred II iz 6. člena tega pravilnika oziroma minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika, vendar korenček ne sme biti gnil ali neprimeren za uživanje,
– največ 25% (po teži) korenčka z zlomljenimi koreni.

Vsaka enota pakiranja korenčka razreda ekstra, razreda I ali razreda II lahko vsebuje največ 10% (po tezi) korenčka, ki ne izpolnjuje zahtev glede najmanjše velikosti.

Vsaka enota pakiranja korenčka razreda ekstra, razreda I in razreda II lahko vsebuje le korenček istega porekla, sorte, kakovosti in velikosti (če je korenček kalibriran).
V vsaki enoti pakiranja korenčka razreda ekstra razlika v velikosti med največjim in največjim korenom ne sme biti večja od 20 mm oziroma 150 gramov. V vsaki enoti pakiranja korenčka razreda I razlika v velikosti med največjim in največjim korenom ne sme biti večja od 30 mm oziroma 200 gramov. Korenček, uvrščen v razred II mora izpolnjevati le zahteve glede minimalne velikosti.
Viden del vsebine vsake enote pakiranja ali partije mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

Korenček je lahko pakiran:
a) v šopih (korenček mora biti pakiran s svojim listjem, ki mora biti sveže, zeleno in zdravo). V vsakem šopu morajo biti koreni izenačeni po velikosti. Šopi v vsaki enoti pakiranja morajo biti izenačeni po teži in pakirani enakomerno v enem ali več slojih,
b) z odstranjenim listjem (listje mora biti na vrhu korena odtrgano ali odrezano, brez poškodb korena) in
– zložen v majhno embalažo (z vsebino do 2 kg neto) ali
– zložen v več slojih ali
– v razsutem stanju (le korenček razreda II).
Korenček mora biti pakiran tako, da je zaščiten pred zunanjimi vplivi.
V enoti pakiranja ne sme biti tujih primesi.

Na vsaki enoti pakiranja korenčka morajo biti na isti zunanji strani čitljivo in neizbrisljivo označene:
a) vrsta oziroma narava:
– “korenček“ ali “korenček v šopih“ oziroma “zgodnji korenček“ ali “korenček glavnega posevka“ (če vsebina pakiranja ni vidna od zunaj) oziroma
– “korenček v šoti“ (če je korenček pakiran v šoti),
b) sorta (označitev sorte je obvezna le za korenček razreda ekstra),
c) poreklo (območje oziroma država pridelave),
d) ime in naslov oziroma firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki korenček pakira; v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca,
e) država izvora ali porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla korenčka,
f) prodajne označbe:
– razred,
– velikost (najmanjši in največji premer ali težo),
– število šopov (če je korenček pakiran v šopih).
Če je korenček v razsutem stanju (korenček, ki je naložen neposredno na prevozno sredstvo), morajo biti podatki iz prejšnjega odstavka navedeni v dokumentih, ki spremljajo korenček.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2001.
S 1. januarjem 2001 se prenehajo uporabljati določbe pravilnika o kakovosti sadja, vrtnin in gob (Uradni list SFRJ, št. 29/79, 53/87, 37/88, Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99 in 71/00), ki se nanašajo na kakovost korenčka.