Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravstvo
P R A V I L N I K
o kakovosti jajčevcev in bučk
I. VSEBINA
1. člen
(splošna določba)
Ta pravilnik se uporablja za:
– vse sorte svežih jajčevcev, vzgojenih iz Solanum melongena L. var. Esculentum, insanum in ovigerum, ki so v prometu,
– vse sorte svežih bučk, vzgojenih iz Cucurbita pepo L., pobrane mlade in nežne, preden njihova semena postanejo čvrsta, ki so v prometu.
Ta pravilnik se ne uporablja za:
– jajčevce, namenjene za industrijsko predelavo,
– bučke, namenjene za industrijsko predelavo.
Po obliki razlikujemo podolgovate in okroglaste jajčevce.
II. KAKOVOST JAJČEVCEV
2. člen
(minimalne zahteve)
Jajčevci morajo biti:
– celi,
– sveži po videzu,
– čvrsti,
– zdravi (jajčevci, ki so zaradi pojava gnilobe ali poškodbe neprimerni za uživanje, morajo biti izločeni),
– čisti (predvsem brez vidne tuje snovi),
– zadostno razviti, da meso ni vlaknasto ali leseno in da semena niso preveč razvita,
– suhi (brez zunanje vlage),
– brez tujega vonja oziroma okusa,
– ustrezno razviti in dozoreli, da lahko prenesejo prevoz in rokovanje.
Jajčevci morajo imeti čašne liste in pecelj, ki smejo biti rahlo poškodovani.
3. člen
(razredi)
Jajčevce uvrščamo v dva razreda:
– razred I in
– razred II.
4. člen
(razred I)
V razred I se uvrstijo jajčevci dobre kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika izpolnjujejo še naslednje zahteve:
– oblika, razvitost in obarvanost morajo biti sortno značilne,
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred I.
Jajčevci ne smejo imeti poškodb od sonca.
Če ne kvarijo celotnega videza, kakovosti, sposobnosti za shranjevanje ali predstavitev v enoti pakiranja, so dovoljene:
– rahle pomanjkljivosti v obliki jajčevcev,
– rahlo razbarvani spodnji del jajčevca,
– rahle površinske poškodbe oziroma rahle zarasle razpoke, če te ne zajemajo več kot 3 cm2 jajčevca.
5. člen
(razred II)
V razred II se uvrstijo jajčevci, ki izpolnjujejo minimalne zahteve iz 2. člena tega pravilnika in zahteve glede velikosti in izenačenosti za razred II ter ne izpolnjujejo zahtev za uvrstitev v razred I.
Če izpolnjujejo osnovne značilnosti kakovosti in predstavitve v enoti pakiranja, imajo jajčevci v razredu II lahko:
– pomanjkljivosti v obliki,
– pomanjkljivosti glede barve,
– rahle ožganine od sonca, če te ne pokrivajo več kot 4 cm2,
– rahle zarasle poškodbe površine, če te ne pokrivajo več kot 4 cm2.
6. člen
(velikost)
Velikost jajčevca se ugotavlja z največjim premerom v ekvatorialnem prerezu na vzdolžno os, ali po teži.
A) Minimalni premer je:
– pri podolgovatih jajčevcih 40 mm,
– pri okroglih jajčevcih 70 mm.
Razlika med najmanjšimi in največjimi jajčevci v isti enoti pakiranja ne sme biti:
– več kot 20 mm pri podolgovatih jajčevcih,
– več kot 25 mm pri okroglih jajčevcih.
Podolgovati jajčevci brez peclja morajo biti dolgi vsaj 80 mm.
B) Minimalna teža je 100 gramov.
Pri določanju velikosti po teži se upošteva naslednjo lestvico:
– 100 do 300 gramov z maksimalno razliko 75 gramov med najmanjšimi in največjimi jajčevci v isti enoti pakiranja,
– 300 do 500 gramov z maksimalno razliko 100 gramov med najmanjšimi in največjimi jajčevci v isti enoti pakiranja,
– nad 500 gramov z maksimalno razliko 250 gramov med najmanjšimi in največjimi jajčevci v isti enoti pakiranja.
Pri merjenju velikosti jajčevcev iz razreda I se obvezno upošteva lestvica iz prejšnjega odstavka tega člena.
7. člen
(odstopanja kakovosti)
Vsaka enota pakiranja jajčevcev razreda I lahko vsebuje največ 10% plodov jajčevcev (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev za razred I iz 4. člena tega pravilnika in izpolnjujejo zahteve za razred II iz 5. člena tega pravilnika oziroma so v mejah dovoljenih odstopanj za razred II.
Vsaka enota pakiranja jajčevcev razreda II lahko vsebuje največ 10% plodov jajčevcev (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev za razred II iz 5. člena tega pravilnika oziroma minimalnih zahtev iz 4. člena tega pravilnika, vendar jajčevci ne smejo gniti, imeti izrazitih poškodb ali nezaraslih razpok oziroma biti kako drugače neprimerni za uživanje.
8. člen
(odstopanja velikosti)
Dovoljena odstopanja od zahtevane velikosti v enoti pakiranja so lahko:
– v razredu I do 10% plodov jajčevcev po številu oziroma masi, katerih velikost je le malo večja ali manjša od velikosti, navedeni na enoti pakiranja,
– v razredu II do 10% plodov jajčevcev po številu oziroma masi, ki ne izpolnjujejo zahtev po minimalni velikosti.
Dovoljena odstopanja od zahtevane velikosti se ne uporabljajo za jajčevce, katerih premer je za več kot 5 mm manjši od minimalnega premera, ali za jajčevce, katerih teža je manjša od 90 gramov.
9. člen
(izenačenost)
V vsaki enoti pakiranja so lahko le jajčevci istega porekla, sorte, komercialnega tipa, kakovosti in velikosti, enake razvitosti in obarvanosti.
Podolgovati jajčevci, pakirani v isti enoti, morajo biti izenačeni po dolžini.
Vidni del vsebine vsake enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.
10. člen
(pakiranje)
Jajčevci morajo biti pakirani tako, da so ustrezno zaščiteni pred zunanjimi vplivi.
V enoti pakiranja ne sme biti tujih snovi.
11. člen
(označevanje)
Na vsaki enoti pakiranja morajo biti na isti zunanji strani čitljivo in neizbrisljivo označene:
– vrsta (“jajčevec“, če vsebina embalaže ni vidna od zunaj),
– sorta (neobvezno),
– poreklo (območje oziroma država pridelave),
– ime in naslov oziroma firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki jajčevce pakira; v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca,
– država izvora ali porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla jajčevcev,
– prodajne označbe:
– razred,
– velikost (kjer je to primerno), izražena:
- z maksimalnim in minimalnim premerom (če se velikost meri s premerom) ali
- z maksimalno in minimalno težo, če se velikost meri s težo.
III. KAKOVOST BUČK
12. člen
(minimalne zahteve)
Bučke morajo biti:
– nepoškodovane (odtrgane s pecljem so lahko rahlo poškodovane),
– svežega videza,
– čvrste,
– zdrave (bučke, ki so zaradi pojava gnilobe ali poškodb neprimerne za uživanje, morajo biti izločene),
– brez vidnih poškodb zaradi insektov ali drugih parazitov,
– brez lukenj in razpok,
– čiste (brez vsake vidne tuje snovi),
– zadostno dozorele, vendar z ne preveč razvitimi semeni,
– suhe (brez zunanje vlage),
– brez tujega vonja oziroma okusa,
– ustrezno razvite in zrele, da lahko prenesejo prevoz in rokovanje.
13. člen
(razredi)
Bučke uvrščamo v dva razreda:
– razred I in
– razred II.
14. člen
(razred I)
V razred I se uvrstijo bučke dobre kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 12. člena tega pravilnika izpolnjujejo še naslednje zahteve:
– oblika, razvitost in obarvanost morajo biti sortno značilne,
– imeti morajo pecelj, ki je lahko dolg največ 3 cm,
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred I.
Če ne kvarijo celotnega videza, kakovosti, sposobnosti za shranjevanje ali predstavitev v enoti pakiranja, so dovoljene:
– rahle pomanjkljivosti v obliki,
– rahle pomanjkljivosti v barvi,
– rahle zarasle razpoke na lupini.
15. člen
(razred II)
V razred II se uvrstijo bučke, ki izpolnjujejo minimalne zahteve iz 12. člena tega pravilnika in zahteve glede velikosti in izenačenosti za razred II ter ne izpolnjujejo zahtev za uvrstitev v razred I iz 14. člena tega pravilnika.
Če izpolnjujejo osnovne značilnosti kakovosti in predstavitve v enoti pakiranja, imajo bučke v razredu II lahko:
– pomanjkljivosti v obliki,
– pomanjkljivosti glede barve,
– rahle ožganine od sonca,
– rahle zarasle poškodbe površine, če te ne vplivajo na shranjevanje.
16. člen
(velikost)
Velikost bučk se ugotavlja po dolžini ali po teži.
a) Dolžina se meri od stičišča med pecljem in spodnjim delom plodu, upoštevajoč naslednjo lestvico:
– 7 cm do vključno 14 cm,
– 14 cm (izključno) do 21 cm (vključno),
– 21 cm (izključno) do 30 cm.
b) Pri določanju velikosti po tezi se upošteva naslednja lestvica:
– 50 do 100 gramov (vključno),
– 100 gramov (izključno) do 225 gramov (vključno),
– 225 gramov (izključno) do 450 gramov.
17. člen
(odstopanja kakovosti)
Vsaka enota pakiranja bučk razreda I lahko vsebuje največ 10% plodov bučk (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev za razred I iz 14. člena tega pravilnika in izpolnjujejo zahteve za razred II iz 15. člena tega pravilnika oziroma so v mejah dovoljenih odstopanj za razred II.
Vsaka enota pakiranja bučk razreda II lahko vsebuje največ 10% plodov bučk (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev za razred II iz 15. člena tega pravilnika oziroma minimalnih zahtev iz 12. člena tega pravilnika, vendar bučke ne smejo gniti, imeti izrazitih poškodb in nezaraslih razpok oziroma biti kako drugače neprimerne za uživanje.
18. člen
(odstopanja velikosti)
Vsaka enota pakiranja bučk razreda I in II lahko vsebuje največ 10% bučk (po številu oziroma masi), katerih velikost je le malo večja ali manjša od velikosti, navedeni na enoti pakiranja. To odstopanje se uporablja le za bučke, ki ne odstopajo za več kot 10% od zahtevanih omejitev velikosti ali teže.
19. člen
(izenačenost)
V vsaki enoti pakiranja so lahko le bučke istega porekla, kakovosti in velikosti (če je predpisano razvrščanje po velikosti) in po možnosti enake stopnje razvitosti in obarvanosti.
Viden del vsebine vsake enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.
20. člen
(pakiranje)
Bučke morajo biti pakirane tako, da so ustrezno zaščitene pred zunanjimi vplivi.
V enoti pakiranja ne sme biti tujih snovi.
21. člen
(označevanje)
Na vsaki enoti pakiranja morajo biti na isti zunanji strani čitljivo in neizbrisljivo označene:
– vrsta (“bučke“, če vsebina embalaže ni vidna od zunaj),
– poreklo (območje oziroma država pridelave),
– ime in naslov oziroma firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki bučke pakira; v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca,
– država izvora ali porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla bučk,
– prodajne označbe:
– razred,
– velikost (če je to primerno), izražena:
- ali z maksimalno in minimalno vrednostjo (če se velikost meri z dolžino),
- ali z maksimalno in minimalno težo, če se velikost meri s težo.
IV. KONČNI DOLOČBI
22. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2001.
S 1. januarjem 2001 se prenehajo uporabljati določbe pravilnika o kakovosti sadja, vrtnin in gob (Uradni list SFRJ, št. 29/79, 53/87, 37/88, Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99 in 71/00), ki se nanašajo na kakovost jajčevcev in bučk.
Št. 321-08-272/00
Ljubljana, dne 19. septembra 2000
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ciril Smrkolj l. r.
Soglašam!
Minister
za zdravstvo
spec. akad. st. Andrej Bručan, dr. med. l. r.
