Na podlagi dvanajste, trinajste in enainštiridesete alinee 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94 in 8/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
O D R E D B O
o ukrepih za omejevanje in preprečevanje širjenja rizomanije, ki jo povzroča virus Beet necrotic yellow vein furovirus
1. člen
(namen)
Zaradi ugotavljanja navzočnosti, določitve območja in obsega razširjenosti, preprečevanja širjenja z namenom obvladovanja rizomanije, ki jo povzroča virus nekrotičnega rumenenja listnih žil pese – Beet necrotic yellow vein furovirus (v nadaljnjem besedilu: rizomanija), se izvaja spremljanje zdravstvenega stanja, nadzor in fitosanitarni ukrepi, določeni s to odredbo.
2. člen
(gostiteljske rastline)
Gostiteljske rastline za rizomanijo so:
– vse gojene vrste Beta vulgaris: sladkorna pesa, rdeča pesa, krmna pesa, mangold in špinača Spinacia oleracea (v nadaljnjem besedilu: gojene gostiteljske rastline);
– nekatere plevelne vrste iz družin Chenopodiaceae, Amaranthaceae, Asteraceae, Convolvulaceae in druge vrste, ki so občutljive na rizomanijo.
3. člen
(ugotavljanje navzočnosti)
Navzočnost rizomanije se ugotavlja na gojenih gostiteljskih rastlinah in v zemlji, kjer se rizomanija obdrži in širi s pomočjo talne glive Polymyxa betae.
4. člen
(izrazi)
Za potrebe te odredbe se uporabljajo naslednji izrazi, ki pomenijo:
njiva je enota kmetijskih zemljišč za pridelavo gojenih gostiteljskih rastlin, ki jo sestavlja del parcele oziroma ena ali več parcel;
kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki ima enotno vodstvo ter se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo;
semenski posevek je posevek gojenih gostiteljskih rastlin za pridelavo semena;
rastna doba je obdobje aktivne rasti gostiteljskih rastlin na posameznem območju;
nadzorovano območje je območje, na katerem so gojene gostiteljske rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani predmeti podvrženi fitosanitarnim ukrepom z namenom preprečevanja širjenja rizomanije;
ogroženo območje je del nadzorovanega območja na katerem bi rizomanija ob razširitvi povzročila gospodarsko škodo;
neokuženo mesto pridelave je kmetijsko gospodarstvo na katerem ni rizomanije, kar je bilo uradno dokazano, in na katerem se tako stanje tudi vzdržuje;
neokužena enota pridelave je njiva, na kateri ni rizomanije, kar je bilo uradno dokazano, in na kateri se tako stanje tudi vzdržuje;
– varovalni pas je območje, ki obdaja semenski posevek oziroma neokuženo mesto ali neokuženo enoto pridelave semena gojenih gostiteljskih rastlin, v katerem se izvajajo fitosanitarni ukrepi z namenom preprečevanja pojava oziroma širjenja rizomanije
5. člen
(nadzorovano območje)
Območje Republike Slovenije je nadzorovano območje, na katerem se vzdržujejo neokužena mesta in neokužene enote pridelave semenskega materiala gojenih gostiteljskih rastlin.
6. člen
(ogroženo območje)
Ogrožena območja so območja iz Priloge 1, ki je objavljena skupaj s to odredbo kot njen sestavni del.
7. člen
(spremljanje zdravstvenega stanja)
Spremljanje zdravstvenega stanja se izvaja na ogroženem območju in vseh neokuženih mestih oziroma neokuženih enotah pridelave ter v pripadajočih varovalnih pasovih semenskih posevkov.
Spremljanje zdravstvenega stanja obsega vizualne preglede in vzorčenje gostiteljskih rastlin v skladu z letnim programom iz 16. člena te odredbe ter odrejanje ukrepov v primeru potrjene okužbe z rizomanijo.
8. člen
(znamenja okužbe)
Na okužbo z rizomanijo se sumi, če so na gostiteljskih rastlinah vidna katera od naslednjih znamenj:
Listi so bledo zelene do rumene barve z nekrozami vzdolž listnih žil, novo nastali listi so ožji, pokončni in bledo zeleni. Pogosto se okužbe kažejo kot zaokrožene enote na posameznih delih njive, ki se širijo v smeri obdelave zemlje.
V sušnih obdobjih (začetek julija) se pojavlja predčasna uvelost gostiteljskih rastlin.
Pojavlja se bradatost korenov – koreni so ponavadi manjši, proti vrhu se močno zožijo in oblikujejo številne stranske koreninice. Ob prečnem prerezu je pogosto opaziti nekrozo prevodnih cevi. Pri nižji stopnji infekcije bradatost korena ni vidna.
Rizomanija lahko povzroča tudi latentne okužbe brez vidnih simptomov.
9. člen
(pregledi gostiteljskih rastlin in laboratorijsko testiranje)
Pregledi gostiteljskih rastlin se opravljajo vizualno. Če fitosanitarni inšpektor ali strokovnjak organizacije, ki jo pooblasti minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), pri vizualnem pregledu posumi, da gre za okužbo z rizomanijo, odvzame vzorce rastlin in jih pošlje na testiranje v laboratorij, ki ga določi minister.
Gostiteljske rastline in njiva se štejejo za okužene, če je rezultat laboratorijskega testiranja pozitiven.
10. člen
(dolžnosti imetnikov zemljišč in mehanizacije)
Imetniki zemljišč na ogroženem območju, ki pridelujejo gojene gostiteljske rastline, so dolžni:
gostiteljske rastline med rastno dobo redno pregledovati, in ob sumu, da so okužene, o tem obvestiti strokovnjaka pooblaščene organizacije ali fitosanitarnega inšpektorja;
ravnati po načelih dobrega gospodarja in redno zatirati plevele v posevkih;
skrbeti za higieno njiv oziroma kmetijskih gospodarstev v smislu zmanjševanja nevarnosti prenosa okužbe z rizomanijo z ostanki zemlje na pridelku, orodju, mehanizaciji, zlasti na kolesih strojev in prevoznih sredstev ter obutvi.
Gojenje gostiteljskih rastlin na ogroženem območju v dveh zaporednih rastnih dobah na isti njivi je prepovedano.
Imetniki mehanizacije, ki opravljajo strojne usluge, so dolžni:
skrbeti za redno čiščenje ostankov zemlje in rastlin s strojev zlasti koles, v čim večji možni meri po vsaki uporabi;
mehanizacijo obvezno temeljito mehansko čistiti in oprati pred vsakim premikom med ogroženimi območji.
11. člen
(dolžnosti predelovalca sladkorne pese)
Predelovalec sladkorne pese je dolžan skrbeti, da se prepreči širjenje rizomanije na najmanjšo možno mero tako, da:
– ostanke zemlje, ki ni toplotno ali kemično obdelana, odlaga na deponijo na nekmetijski površini;
– ob uvozu v predelovalni objekt zagotovi pranje oziroma razkuževanje koles vozil;
– redno kontrolira navzočnost spor Polymyxa betae v odpadnih vodah pri predelavi.
Fitosanitarni inšpektor lahko odredi tudi druge obveznosti predelovalca.
12. člen
(semenski posevki)
Semenski posevki gojenih gostiteljskih rastlin ter njihov varovalni pas ne smejo biti okuženi z rizomanijo.
Za semenske posevke gojenih gostiteljskih rastlin je obvezen 100 m širok varovalni pas.
Ne glede na določbe pravilnika o kakovosti semena kmetijskih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 47/87, 60/87, 55/88 in 81/89), sme biti v partiji semena gojenih gostiteljskih rastlin:
– največ 1,0% inertne snovi pri kategoriji »elitno seme«;
– največ 0,5% inertne snovi pri kategorijah »originalno seme« in »seme I. sortne reprodukcije«.
Za inertno snov se šteje vsa snov organskega ali mineralnega izvora, razen semena.
13. člen
(okužen varovalni pas semenskega posevka)
Na neokuženih mestih oziroma neokuženih enotah pridelave semena, kjer okužba z rizomanijo ni ugotovljena, ugotovljeni pa so viri okužbe v varovalnem pasu, je prodaja semena dovoljena le na podlagi dovoljenja ministra.
14. člen
(neokužena mesta in neokužene enote pridelave)
Pridelovalec semena gojenih gostiteljskih rastlin prijavi lokacijo posevka fitosanitarni inšpekciji do 10. junija v letu pred setvijo.
Fitosanitarni inšpektor dovoli setev, če tla na predvideni lokaciji in v varovalnem pasu niso okužena.
15. člen
(okužene njive)
Na ogroženem območju fitosanitarni inšpektor v primeru potrjene okužbe posevka sladkorne pese z rizomanijo odredi naslednje ukrepe:
– prepoved pridelovanja semena gojenih gostiteljskih rastlin na isti njivi;
– dovoli setev delno odpornih sort sladkorne pese iz seznama, ki je kot Priloga 2, objavljen skupaj s to odredbo kot njen sestavni del;
– izvajanje dodatnih fitosanitarnih ukrepov.
16. člen
(evidence in letni program)
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, vodi evidenco o obsegu ugotovljene okužbe z rizomanijo in o okuženih mestih oziroma okuženih enotah pridelave. Posamezna strokovna dela glede evidenc in nadzora lahko opravlja tudi organizacija iz 9. člena te odredbe.
Na podlagi raziskovalnih spoznanj, statističnih načel in biologije rizomanije minister z letnim programom odobri število, izvor, način in čas zbiranja vzorcev za ugotavljanje zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin oziroma okužb z rizomanijo.
17. člen
(izjeme)
Ministrstvo lahko dovoli odstopanje od ukrepov, navedenih v tej odredbi, zaradi raziskovalnih ali znanstvenih razlogov in žlahtnenja, pod pogojem, da se izvedejo vsi ukrepi, ki zagotavljajo nadzor nad rizomanijo in preprečujejo njeno širjenje.
18. člen
(veljavnost)
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 327-01-88/00
Ljubljana, dne 20. septembra 2000.
Ciril Smrkolj l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Priloga 1
1. UPRAVNE ENOTE PODRAVSKEGA OBMOČJA:
- Ormož
- Pesnica
- Ptuj
- Ruše
- Maribor
- Lenart
- Slovenska Bistrica
- Slovenske Konjice
2. UPRAVNE ENOTE POMURSKEGA OBMOČJA:
- Murska Sobota
- Gornja Radgona
- Ljutomer
- Lendava
3. UPRAVNE ENOTE SAVINJSKO-KOROŠKEGA OBMOČJA
- Velenje
- Dravograd
- Ravne na Koroškem
- Radlje ob Dravi
- Mozirje
- Celje
- Šentjur pri Celju
- Žalec
- Laško
- Šmarje pri Jelšah
- Slovenj Gradec
4. UPRAVNE ENOTE GORENJSKEGA OBMOČJA:
- Škofja Loka
- Domžale
- Mengeš
- Jesenice
- Kamnik
- Kranj
- Radovljica
- Ljubljana (izpostave Moste-Polje, Šiška in Bežigrad)
5. UPRAVNE ENOTE DOLENJSKEGA OBMOČJA:
- Brežice
- Novo mesto
- Sevnica
- Litija
- Krško
- Trebnje
- Grosuplje
- Črnomelj
- Metlika
Priloga 2
Seznam delno odpornih sort sladkorne pese:
- Canaria
- Dori
- Dorortea
- Gina
- Puma
- Terano
- Toscana
- Vesna
