Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 17. člena statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99 in 63/00) je Občinski svet občine Žužemberk na 14. seji dne 29. 9. 2000 sprejel

V statutu Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99 in 63/00) se za 110. členom doda novo poglavje:

z novimi členi 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121 in 122:

Na območju občine je ustanovljena Krajevna skupnost Hinje, ki je del občine v teritorialnem funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.

Območje Krajevne skupnosti Hinje (v nadaljevanju: krajevna skupnost) obsega naslednja naselja: Hinje, Hrib pri Hinjah, Lazina, Lopata, Pleš, Prevole, Ratje, Sela pri Hinjah, Visejec, Vrh pri Hinjah in Žvirče.

Krajevna skupnost Hinje je pravna oseba. Sedež krajevne skupnosti je v Hinjah, Hrib pri Hinjah 7, 8362 Hinje.
Krajevna skupnost ima pečat okrogle oblike, premera 35 mm z naslednjo vsebino: V sredini polja je grb občine, v zgornjem delu notranjega kroga je napis Občina Žužemberk, v spodnjem delu pa Krajevna skupnost Hinje.

Krajevna skupnost opravlja naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevna skupnost praviloma samostojno:
– skrbi za urejenost pokopališč in organizira pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno,
– skrbi za pluženje in odvoz snega,
– skrbi za vzdrževanje krajevnih cest,
– skrbi za vaške vodovode,
– v skladu z zakonom o gostinstvu daje mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov,
– upravlja z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki ji je dano v uporabo,
– izdeluje načrte zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine,
– pripravlja in izvaja projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju,
– pospešuje kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizira kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudi pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina.
Podrobneje se naloge krajevne skupnosti opredelijo z odlokom.

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.

Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Svet krajevne skupnosti šteje 11 članov.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
Če se krajevna skupnost ustanovi po rednih volitvah, traja mandat članov sveta krajevne skupnosti do rednih volitev v občinski svet.
Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je nezdružljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana, podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti.
Funkcija člana sveta je častna.

Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne skupnosti sklene predsednik njenega sveta, katerih vrednost presega 150.000 tolarjev, so veljavni le ob pisnem soglasju župana.
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov.
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta krajevne skupnosti.
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.

Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom. Svet tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– daje pobude in predloge za sestavo letnega plana občine,
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti.
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje predsednik sveta krajevne skupnosti, župan in občinska uprava.

Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.
Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebuje za svoje delovanje svet krajevne skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja občina.

Krajevna skupnost ima lahko lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine in pravice.
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.

Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevne skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikuje in občinskemu svetu predlaga njihov svet. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.

Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.

Členi statuta od št. 111 do 121, se ustrezno preštevilčijo.

Drugi odstavek 27. člena statuta se spremeni in se glasi:
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.

Četrti odstavek 47. člen statuta se spremeni in se glasi:
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali na območju občine oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.

Za 70. členom statuta se doda 70.a člen, ki se glasi:
Dvoje ali več občin lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje.
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom javnega zavoda ali javnega podjetja iz prehodnega odstavka ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb občinski sveti udeleženih občin ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani. Akt o ustanovitvi skupnega organa mora določati njegove naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami.
Skupni organ opravlja svoje naloge v imenu in za račun občin, ki so ga ustanovile. Sedež organa je v občini, v kateri je sedež javnega podjetja. Strokovne naloge za skupni organ opravlja občinska uprava občine, v kateri je njegov sedež.

Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.